Mnogim je poznan izrek " imam sanje" v originalu, ki ga je izrekel Martin Luther King leta 1963, to je bilo leto , ko so The Beatles izdali svoj debitantski album "Please Please Me", ko je na pesmi za Evrovizijo zmagala Danska, ko se rodi Kekčeva pesem Marjana Vodopivca, ko sta luč sveta zagledata Depp in Brad Pitt, ko sta se rodila Srečko Katanec in Helena Blagne in oddelek Glasbene šole Domžale na Brdu. 1. septembra 1963 leta je učiteljica klavirja vstopila z debelim svitkom not pod pazduho proti šolski kuhinji in s tem dejanjem začela pisati zgodovina glasbenega oddelka na Brdu. Njeni poti na Brdo  se danes lahko nasmejemo, a bi opis, ki je sila zanimiv in zabaven zavzel preveč prostora. Mogočno, s fanfarami se je tokrat pričel slavnostni koncert, v katerem so se nam predstavili sedanji in  nekdanji učenci, še pred tem pa so nas razveseljevali godbeniki Godbe Lukovica, ki jim niti mraz ni preprečil nastopa pred dvorano Naj ob tem zapišem, da je večina fantov in deklet,  godbenikov svoja prva glasbena znanja prejemalo prav v oddelku GŠ na Brdu. Program, ki ga je povezoval Marjan Bunič z svojim značilnim humorjem, so pričeli najmlajši, tisti  ki še ne špricajo so povedali in nas  s pesmijo popeljali v sanje. Sicer pa kdo sploh bi v šoli, kamor vsi prihajajo z veseljem  sploh šprical? Nato smo prisluhnili še ostalim majhnim in velikim virtuozom na različnih inštrumentih, videli in slišali štiriročno, kaj štiriročno šestročno igranje klavirja, prisluhnili znanim napevom pesmi domačih in tujih avtorjev in, ja poleg glasbe je bilo tudi nekaj govorjenja. Najprej nam je spregovoril v.d. ravnatelja prof. Miran Juvan nato pa župan Občine Lukovica Matej Kotnik  tudi sam nekdaj učenec Glasbene šole Domžale. Ponosni smo lahko, da je v 1/2 stoletja dal oddelek Brdo številne dobre glasbenike, da glasba posamezniku da ogromno znanja poleg glasbenega tudi splošnega je spregovoril pred podelitvijo plakete Občine Lukovica oddelku GŠ Brdo. Koncert je minil v prijetnem vzdušju na koncu je Marjan Bunič zapel še Rokovnjaško himno skupaj s pihalnim orkestrom Brdis , ki ga vodi Tomaž Pirnat in v katerem so tako nekdanji, kakor sedanji učenci. Prijeten večer se je nadaljeval ob druženju in obujanju spominov in mogoče  je ob tem nastal   tudi kakšen zapis nam še nepoznanega utrinka iz dolge zgodovine oddelka Glasbene šole na Brdu, ki tokrat ni bil zapisan v preprosto a lično urejenem koncertnem zvezku. Sicer pa se srečamo čez petdeset let na istem mestu v isti zasedbi le nastopajoči bodo takrat  malo mlajši. Slavje se je zaključilo s prijetnim druženjem učiteljev prejšnje in novejše generacije in ravno tak o učencev in staršev.