Od skupne številke je bilo okrog 200 prostovoljcev, medtem ko največji del prej omenjene številke predstavlja učence in učitelje Osnovne šole Janka Kersnika Brdo (okoli 500), malčke in njihove vzgojiteljice iz vrtca Medo (okoli 200), ki so čistili občino kot del »šolskih obveznosti«. Akciji se je organizirano priključila tudi Slovenska vojska, ki je v Lukovico na »pomoč« poslala 15 vojakov.

 

»Akcijo bi ocenil kot povprečno uspešno. Ljudje se niso kaj dosti poboljšali glede odmetavanja smeti, hkrati pa tudi niso kaj bolj zainteresirani za čiščenje smeti kot v prejšnjih letih,« je brez olepševanja uspešnost akcije ocenil Cerar, a zato toliko bolj pohvalil vse tiste, ki so si vzeli dragoceni čas in pomagali po svojih močeh. Krajevne skupnosti, turistična in športna društva, lovska in ribiška družina ter planinci so tvorili glavnino prostoljskega gibanja. Ti ljudje so zaslužni, da je bilo v naši občini odstranjenih prek 40 ton oziroma več kot 80 kubičnih metrov raznih odpadkov. Kljub trudu vseh ni bilo mogoče odstraniti. »Na določenih odlagališčih so smeti žal ostale,« je povedal Cerar in še enkrat – tako kot v prejšnji številki Rokovnjača – poudaril, da je v prihodnje nujno spremeniti miselnost in navade ljudi, saj vsakoletno pobiranje smeti ne prinaša trajne rešitve.

 

Bodo ljudi zdramile šele kazni?

Po zaključku akcije smo zbrali tudi nekaj vtisov. Mojca Gorenc je poročala, da so se člani Športnega društva (ŠD) Trojane in Lovske družine Trojane-Ožbalt z veseljem odzvali ideji nove vseslovenske akcije in tako kot vsako leto so počistili svoj okoliš. »Na žalost se vsako leto znova najdejo večje količine odpadkov na istih mestih kot predhodna leta, kar govori o tem, da je za osveščenost ljudi potrebno storiti še veliko. Morda bo potrebna tudi kakšna konkretna kazen,« je bila odločna Gorenčeva.

 

V Zlatem Polju je bilo aktivno tamkajšnje ŠD. »Čeprav nas je bilo okoli 20, nam je ostalo še nekaj dela, ki ga bomo opravili v bližnji prihodnosti,« je povedal Tone Habjanič. Zlatopoljci so se posebej lotili ceste ob meji s kamniško občino pod Pšajnovico ter trnovega pobočja v vasi med igriščem in kapelo. Ob tem so prišli na dan tudi z zanimivo idejo: »ŠD je podalo predlog, da se ob cesti v vasi, ki smo jo očistili vejevja in trnja, posadijo okrasna drevesa, ki bi poleg lepšega videza dajala tudi senco parkiranim vozilom,« je sporočil Habjanič in še posebej pohvalil mlade, ki so se odzvali številčno, pozitivno in – delavno.

 

Nekaj zanimivih utrinkov so zbrali tudi na spletni strani brdske osnovne šole. »Želimo si, da bi na travniku rasle rože, ne pa smeti,« je recimo povedala Lara iz drugega razreda podružnične šole v Blagovici, Hana iz enega od višjih razredov krašenjske podružnične šole pa je dodala: »Meni je bilo najbolj všeč, ko smo iskali smeti po potoku. Našli smo veliko nevarnih smeti.« Pohvalo si kajpak zaslužijo tudi vsi ostali učenci s celotne šole in njihovi učitelji.

 

Udeležba nižja, učinkovitost večja

Akcija Očistimo Slovenijo je sicer spet postregla z zavidljivimi številkami. Sodelovalo je okrog 270.000 ljudi, ki so čistili okoli 3.500 divjih odlagališč, pri tem pa so iz narave odstranili okoli 5.000 ton odpadkov. Akciji se je pridružilo 98 odstotkov vseh slovenskih občin; v nekaterih je domače kraje čistilo tudi nad tretjino vsega prebivalstva. Nagrado za posebno prizadevnost je prejela občina Naklo, kjer je čistilo kar 36 odstotkov vseh občanov, priznanji sta si prislužili tudi občini Velika Polana (35) in Mirna Peč (33). Čeprav je bila v Lukovici udeležba nižja, pa veliko o požrtvovalnosti tistih, ki so se odzvali akciji, pove podatek, da je v naši občini vsak, ki se je udeležil akcije, v povprečju Slovenijo očistil slabih 43 kilogramov smeti, medtem ko je slovensko povprečje le dobrih 18.