Da je glasba iz starih gramofonov še kako živa in poslušana, so se strinjali zbrani obiskovalci v Dvorcu Rus. Nagovorila jih je članica Društva Skrinjca Tanja Šubelj, ki je bila ta večer oblečena v obleko iz obdobja rokokoja, njenemu zgledu pa so sledili še nekateri člani oziroma članice društva, ki so nosile oblačila davnih časov.

Namen razstave je spomniti druge, da gramofonska glasba še obstaja, jo velja spremljati in poslušati, saj kljub sodobni glasbi, še vedno živi med ljudmi. »Vsi smo bolj ali manj v mladosti poslušali te prelepe in čudovite glasove na gramofonskih ploščah in pravi užitek je še danes poslušati tudi tiste plošče, ki malo hreščijo. Zvok stare glasbe ima mehke prehode, popolnoma drugačen in bolj nežen zvok, kar blagodejno vpliva na človekovo počutje. Sam si res rad zavrtim ploščo na gramofonu, še posebno pri srcu mi je Larina pesem iz filma Dr. Živago,«  pravi Florjan Sušnik, ki ima v svoji zbirki več kot 1000 plošč in si jih je mogoče v razstavi tudi ogledati. O njih je na dogodku veliko povedal tudi Aleksander Govekar, eden najboljših snemalcev v Sloveniji, ki izhaja striktno iz gramofonskih plošč. Razstavo je z igranjem na pianino popestril tudi pianist Zoran Škrinjar, gostje pa so si poleg plošč lahko ogledali tudi različne gramofone, nekateri imajo tudi več kot 100 let. V razstavi najdemo tako popevke, pravljice, bakelitne plošče, plošče s cerkveno, slovensko narodno-zabavno, klasično, jugonostalgično, pop in rock glasbo. »Za takšno glasbo si je potrebno vzeti čas, poslušati uživati v melodiji in globoko razmišljati, da ugotoviš, kaj je avtor želel povedati s tem, kar je napisano,« še dodaja Sušnik.