Društvo, v katerem je več kot 1400 članov ter več kot 600 podpornih članov iz občin Lukovica, Domžale, Mengeš, Moravče in Trzin, je razstavo že imelo ob odprtju Medgeneracijskega centra, vendar so bili takrat v podrejenem položaju in so zapolnili ter predstavili generacije, med člani društva so tako mlajši kot tudi starejši invalidi. Na tokratni razstavi je bilo predstavljenih osem različnih kotičkov, vendar imajo tudi ostale dejavnosti, kot so na primer športne, da ljudje spoznajo, kaj lahko invalid počne. Ni pomembno, ali je človek na vozičku ali na berglah, lahko vsak zase zelo veliko naredi. Na vprašanje, ali so invalidi optimistični, podpredsednica društva Helena Weith pravi, da so invalidi optimistični, če se vključijo, če pa so sami, so optimisti v manjšini. Ko se invalid nekam vključi oziroma ga "optimistični" povabi, naj pride nekaj pogledat, le-ta sam presodi, ali je društvo zanj sprejemljivo. Ko začnejo prihajati, pa po navadi ne odnehajo, tudi če je slabo vreme in so vključeni v svojo skupino, ta skupinica je njihova družina.
Po podatkih Statističnega urada RS invalidi predstavljajo najšteviljčnejšo manjšino v svetu, v Sloveniji jih je približno 170.000, od tega 30.500 delovno aktivnih invalidov. Slednjih je tudi največ v Medobčinskem društvu invalidov Domžale, iz občine Lukovica pa sta včlanjena 102 invalida. Večinoma so invalidi iz naše občine težki invalidi, ki se po navadi prijavijo na okrevanje v Topolšico, kjer jim društvo enkrat na leto subvencionira bivanje, junija pa bo to že štirinajstič. "Invalidi imajo možnost, da se takrat vsaj fizično in psihično okrepijo v sedmih dneh. Tudi nazadnje smo iz občine Lukovica v toplice poslali štiri invalide, ki niso imeli 800 evrov prihodkov za preživetje, denar pa smo dobili od Zveze invalidov," pravi podpredsednica društva.
"Mednarodni dan invalidov mi pomeni veliko, saj je bil razglašen z namenom, da bi bil poudarek na uresničevanju pravic in svoboščin invalidov," dodaja predsednica društva Vida Perne, ki meni, da vsi invalidi ne poznajo svojih pravic. V glavnem so v društvo vlčanjeni preprosti ljudje, z nižjo izobrazbo, ki velikorat ne vedo, kam točno se obrniti za določene pravice, zato prihajajo na društvo, kjer je to tudi organizirano. Meni, da so invalidi dovolj aktivni, vsaj tisti, ki so v društvo včlanjeni, največ pa se jih udeleži telovadbe, ki je razdeljena na štiri kategorije. Prav tako imajo organizirane pravne in strokovne nasvete, socialno dejavnost in tudi pomoč na domu, ki jo nudijo poverjeniki.
Razstave se je udeležila tudi Marija Dolinar, ki je doma iz Lipe nad Blagovico in je poverjenik za invalide v naši občini že od leta 1982. "Imam tudi 300 članov, tako da sem po navadi tudi jaz pobirala prijavnice za člane iz Črnega grabna. Mednarodni dan invalidov je bil včasih v marcu, sedaj so ga prestavili na december, proslavo pa imamo še vedno spomladi. Sama poskušam obiskovati in čim bolj pomagati tistim, ki so težki invalidi, tudi finančno prek društva, saj želim, da bi socialno šibki prišli do veljave." Z invalidnostjo se je srečala pri 32 letih, ko je imela operacijo hrbtenice in obeh rok, kar ji je onemogočilo nadaljnjo šiviljsko kariero, nato pa je delala lažja dela. V tistih časih je bila mlada med invalidi, tako da je zaradi tega takrat sprejela vlogo poverjenika. Ob zaključku leta si želi predvsem zdravja, saj ima popolnoma zaseden december in januar, ko obiskuje člane društva, obenem je zaposlena tudi pri uradnih urah društva, dvakrat tedensko hodi na telovadbo, skratka nikoli ni dolgčas.
