Ko se peljete po avtocesti od Lukovice proti Ljubljani, se na desni strani pred izvozom Krtina nahaja centralna čistilna naprava Občine Lukovica. Malo težje jo je sicer poiskati med ulicami na Prevojah in v Vrbi, a njen skrbnik Tomaž Korošec s kolesom prijazno pokaže pot in popelje do svojega delovnega mesta. Prav vsak dan se odpravi tja, saj je treba dnevno opraviti kontrolo in preveriti, ali je vse v redu. Poleg fekalne kanalizacije, ki je speljana v čistilno napravo, je še vedno veliko priklopov meteorne vode. Čeprav je meteorna voda speljana tako, da se lahko zliva v Radomljo, se težave pojavijo ob dežju. Takrat voda naraste, v čistilno napravo pa pride tudi veliko peska, ki ga je možno slišati v sito peskolovu in maščobniku tudi še kakšen dan po tem.

Dopusti in prazniki se opazijo tudi na čistilni napravi

»Dnevno se na naši čistilni napravi očisti od 250 do 300 kubikov vode,« razlaga Tomaž Korošec. »Najmanj obremenjena meseca sta julij in avgust, ko se pozna, da otroci ne obiskujejo šole in v občini ni toliko ljudi. Obremenitve se potem začnejo s septembrom, seveda pa se opazi, ko se praznične mize šibijo od dobrot, ob božiču in veliki noči.« Do sedaj meritve kvalitete vode, ki se izvajajo štirikrat do petkrat letno v okviru javnega podjetja JP Vodovod-Kanalizacija v Ljubljani, še niso pokazale nikakršnih težav dotoka in iztoka vode s čistilne naprave. »Če bo čistilna v prihodnosti bolj obremenjena, bo verjetno treba tudi kaj posodobiti, obnoviti in nadgraditi, da bo lahko nemoteno delovala še naprej,« pojasnjuje sogovornik.

In kaj pride v čistilno napravo?

V čistilno napravo poleg že speljanega kanalizacijskega sistema pripeljejo tudi odplake s cisternami iz tistih delov občine, kjer nimajo speljane kanalizacije. Največ odpadkov, ki ne spadajo med fekalije, se pojavi ravno takrat. »Zelo velikokrat je vse modro in belo od ušesnih paličic, ki jih ljudje mečejo v straniščne školjke. To moram potem sam loviti s posodo, da jih gre čim manj naprej. Tudi krpe za pomivanje površin, ženski vložki in tamponi ne spadajo sem. Vsak, ki je malo osveščen, tega ne bo počel, a vseeno moram opozoriti, naj ljudje čim manj mečejo v straniščne školjke, ker se potem tukaj pojavijo resne težave,« opozarja Tomaž. Zelo ga je presenetilo, ko je bilo v juniju med odplakami veliko kokošjega perja, glav in drobovine, kar vsekakor ni higienično. Našle so se tudi kombinirke, vijaki in celo kovinski del za spajanje cevi, ki so ga k sreči še pravočasno opazili. Če bi se zataknilo, bi kovinski del razbil črpalko, ta pa bi zaradi tega pregorela. V izogib podobnim nevšečnostim je Tomaževo opozorilo, naj bodo občani in občanke pozorni na svoje ravnanje, še kako na mestu.