Domovina je ena nam vsem dodeljena je zapisal Oton Zupančič leta 1949 in o domovini je tekla beseda na tokratni predstavitvi knjige Toneta Kuntnerja Zamrznjena Pomlad. A ne le beseda, tudi pesem je imela  tokrat pridih domovinske tematike, tematike, ki jo vse premalokrat poudarjamo in se o njej vse premalo tudi pogovarjamo. V četrtek 24. aprila je  v dvorani Antona Martina Slomška  pisatelj, igralec  in resnični patriot, ki se radosti  in joče ob vzponih in padcih slovenske zgodovine , ki mu je mar za naš obstoj  in, ki v svojih pesmih budi novo upanje Tone Kuntner predstavil svojo novo knjigo Zamrznjena Pomlad. Človek, ki  vse življenje vztraja pri kmečkih koreninah in, ki piše slovensko pomlad z veliko začetnico. In to le  dan za dnem, ki je posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine, dnevu knjige. Dan knjige 23. april namreč  želi  spodbuditi ljudi, še posebej mladino, da odkrije užitke branja in pridobi spoštovanje do prispevkov teh, ki so s svojimi deli pripomogli k družbenemu in kulturnemu napredku človeštva.  Svetovni dan knjige, ki ga je razglasil Unesco leta 1995  praznujejo pisatelji, ilustratorji, knjižničarji in vsi, ki imajo radi knjige.  Mi pa smo se zbrali v kulturnem domu Antona Martina Slomška, da prisluhnemo avtorju knjige o namenu, pomenu in vsebini Zamrznjene Pomladi. Začeli smo z pesmijo, prisluhnili župniku Pavletu Okolišu, ki je vsem zbranim zaželel naj nas besede Toneta Kuntnerja  nagovorijo globoko in domače , nas , ki cenimo svoje korenine in imamo domovino Slovenijo radi. Obenem se je zahvalil vsem, ki so pripomogli , da je do tega večera prišlo. Nato smo prisluhnili Mojci Stoschitzky, ki je povezovala tokratno predstavitev. O domovini o ljubezni do nje in o Cankarju je tokrat spregovoril gost večera Tone Kuntner  in nam povedal  nekaj svojih pesmi, tako iz  knjige Zamrznjena Pomlad kakor prejšnjih. Veliko o knjigi povedo tudi besede Ljudmile Novak, ki jo z pisateljem veže prijateljstvo in obiskovanje iste osnovne šole. Vsako leto izumre na svetu veliko jezikov in čudež je, da se je slovenščina ohranila, a nikjer ni rečeno da se bo. Delati moramo , da se bo ohranila tako slovenščina kot Slovenija, je še poudarila in svoj nagovor zaključila z besedami Toneta Kuntnerja:" Hvala ker smo prijatelji"! In tako je minil prijeten kulturni večer, prežet z domovinsko zavestjo, ravno pravšnji pred bližajočimi se prazniki.