Staro ljudsko pobožnost križev pot, ki  se je razvila iz pobožnosti romarjev, ki so v Jeruzalemu sledili Jezusovi poti od mesta proti Golgoti, se ob poti ustavljali in molili in se ob tem  spominjali posameznih prizorov Jezusovega trpljenja običajno molimo ob podobah križevega pota v cerkvah. A čas prinese svoje in križev pot se kot molitev in premišljevanje opravlja tudi izven cerkvenih zidov. In tako smo se  na drugo postno nedeljo k pobožnosti križevega pota zbrali farani  Krašnje na Korenu in skupaj z domačim župnikom Antonom Potokarjem premišljevali ob 14 postajah križevega pota. Poleg molitve in premišljevanja o Jezusovem trpljenju vse od trenutka, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt, do trenutka, ko ga mrtvega položijo v grob, je križev pot tudi pot zbliževanja. Kajti v  nedeljo so se  na pot od enega dela vasi do drugega poleg domačinov podali tudi številni drugi verniki in predvsem sorodniki, ki so pobožnost izkoristili še za obisk domačije in sorodnikov. Tokrat je bilo vreme naklonjeno zunanji pobožnosti križevega pota, kako bo na tretjo postno nedeljo bomo videli prihodnjo nedeljo, ko je križev pot iz Trnjave v  Brezje.