Čeprav se zima še ni poslovila, sicer prave zime letos še ni bilo, je Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana oddelek za kmetijsko svetovanje izpostava Domžale v dvorani kulturnega doma Antona Martina Slomška v sredo, 4. februarja,  pripravil zanimivo predavanje specialistke za zelenjadarstvo Marijane Kos.

Najprej je zbranim spregovorila terenska kmetijska svetovalka Pavla Pirnat, ki se je zahvalila občini Lukovica za razumevanje in podporo pri organizaciji predavanj, saj kot je dejala je to prvo predavanje v sklopu predavanj, ki jih bodo pripravili v tem in prihodnjem letu. Kot smo iz predavanja izluščili je poglavitno pri rastlinah, da je rastlina kot človek. Starejši kot smo težje prenašamo spremembe in če je mlada rastlina zdrava, večja je možnost, da bo zdrava tudi odrasla rastlina.

Sicer je Marijana začela od začetka od semena, s tem izrazila žalost, da nimamo več domače semenarne in da je kakovost, ki jih kupimo na našem trgu, vsaj kar se kaljivosti tiče, zelo slaba, preko zemlje, lončkov in nato preko kaljenja do končnega produkta torej sadike. Najprej smo si zastavili vprašanje zakaj sadike in ne seme? Nekatere vrtnine v našem podnebju ne bi dajale pridelka, če bi jih sejali direktno, kajti nekatere plodovke potrebujejo višjo temperaturo za kaljenje in rast mi pa pri sejanju večinoma prehitevamo in seme dajemo v premrzlo zemljo. Poraba semena je manjša, hitrejše vrstenje posevkov, lahko so trije posevki v isti zemlji v eni sezoni. Pogosto se setve kot smo ugotovili ne obnesejo najbolje zaradi prehladnega, ali pretoplega vremena. V slabši zemlji drobno seme težko kali zato je neenakomerno vzklije, ob tem pa pridelamo tudi veliko plevela in imamo manjši pridelek. Tako kot vsaka stran ima tudi vzgoja sadik slabo stran, ki pa po mojem prepričanju ne pretehta dobre, saj so slabosti le, da s sadikami prinesemo bolezni in škodljivce polže, listne uši, tripse, ogorčice ….opuščamo lastno razmnoževanje vrtnin in lastno vzgojo sadik iz svojega semena ter, da za vzgojo sadik potrebujemo rastlinjak.

Seveda je bil do potankosti razložen tudi postopek setve v gojitvene plošče in nato skrb za rastline s poudarkom na kvalitete zemlje, toploti, zalivanju in prezračevanju. Posebno pomembno je, da rastline zalivamo kapljično in, da čez noč niso mokre kajti to pomeni večjo možnost okužb. Vsaka rastlina potrebuje podnevi drugačno temperaturo, ki ponoči ni enaka dnevni, saj je za nekaj stopinj hladnejša. Tako kot sta temperatura in svetloba pomembni pri vzgoji rastlin tudi zalivanje zahteva nekaj znanj, saj je odvisno od temperature, od svetlobe, načina zalivanja- rošenje, namakanje, od časa dopoldne, dvakrat dnevno s tem da morajo imeti sadike, ki so dane v grudo, ali kocko to vedno vlažno. Pri rastlinjakih je pomembno poleg zračenje posebno pozornost nameniti temperaturi, saj je čez dan lahko preko 40 stopinj, ponoči pa pade na 20 ali manj in to lahko povzroči resne težave pri kaljenju.

Beseda je nanesla tudi na manj zahtevne rastline kot so čebula, pozne kapusnice, peteršilj, endivija, radič, kitajsko zelje in solata ter zahtevnejše kamor sodijo paradižnik, zgodnji fižol, paprika, jajčevec, zgodnje kumare in bučke. Seveda je pomembno, da je primeren čas za vzgojo sadik ter na kasnejše dodajanje gnojil in substratov. Obenem je bilo govora tudi o dobrih sosedih v vrtu, a ob tem ni bilo mišljeno niti čebel niti koga drugega, ampak katere rastline sodijo skupaj oziroma jim odgovarja prisotnost druge rastline oziroma jim ne odgovarja. Če vzamemo na primer fižol lahko ob njega posadimo kumare, solate, krompir, redkvico in paradižnik. Med tem ko za dobre sosede kolerabe sodita le fižol in paradižnik. A ne le to, tudi o zemlji je bilo govora, v nadaljevanju še nekaj besed o škodljivcih na vrtu in o uporabi hlevskega gnoja. Predvsem o tem koliko časa naj bi hlevski gnoj preležal preden ga damo na vrt. Po zaključku predavanja, ko so udeleženci zastavljali vprašanja za svetovalko, ki jih kar ni hotelo biti konca smo izvedeli o koristnosti kavne usedline, jajčnih lupin, lesnega pepela, če jih prej damo na kompost, ki je če ga damo na vrt najboljše gnojilo. Tudi o prekopavanje (štihanje po domače) vrta je bilo govora o tem, da se pester svet mikroskopsko majhnih živih bitij, mikroorganizmov bakterije, glive, aktinomicete, amebe ... od katerih je odvisna struktura tal, vsebnost kisika in vode v tleh, rast rastlin, koliko hranil bodo dobile, kako zdrave bodo, tudi koliko plevela bo na gredah a jih z prekopavanjem damo pregloboko v zemljo in potem rabijo čas da ponovno zaživijo in pomagajo našim rastlinam.

Predavanje je odgovorilo na mnoga vprašanja in, če je katero še ostalo, verjetno je, bo nanje odgovorila sredi leta, ko pripravljajo delavnico na eni izmed kmetij o tem kdaj in kje pa bo obveščeno v lokalnih časopisih pod rubriko, ki jo redno objavlja Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana oddelek za kmetijsko svetovanje izpostava Domžale.

DJD