Tokrat smo se  pred drugo adventno nedeljo  skupaj z  romarji iz župnij Ljubljana Polje, Zadobrove,  Brda in Krašnje podali na adventno romanje. Pot nas je tokrat vodila proti Salzburgu, ali Solnemu mestu, še prej  smo obiskali mesto Hallain mesto kjer je nastala znana pesem Sveta noč. Ker je advent čas pričakovanja in zato tudi naše duhovne priprave na Jezusovo rojstvo smo delček duhovne priprave imeli na obeh avtobusih, ter nato  s pomočjo vodičk spoznali  pot po kateri smo potovali in cilj našega romanja. Sveto mašo, ki jo je daroval župnik Janez Bernot ob somaševanju duhovnega pomočnika Jožefa Drolca smo imeli v Halleinu  mestu, ki leži približno 10 km južno od Salzburga, ob bregovih reke Salzach in ob vznožju masiva  Untersberg, blizu meje z Nemčijo in v katerem je več let prebival in delal Franz Xaver Gruber, skladatelj svetovno znane božične pesmi Stille Nacht (Sveta noč), ki je tu umrl in je v mestu tudi pokopan. Sicer je Sveta noč  zelo priljubljena božična pesem, saj je njeno  besedilo prevedeno v več kot 300 jezikov, v svetovnem merilu  velja za najbolj izvajano pesem vseh časov.  Kljub slabemu vremenu smo se napotili tudi na njegov grob, saj je le nekaj korakov stran od cerkve. Žal je bil muzej zaprt zaradi obnove in si ga zato nismo mogli ogledati.  Smo se pa zato napotili na ogled  božičnega sejma, ki se zelo razlikuje od tistega v Salzburgu, je namreč veliko bolj miren in ima  manj obiskovalcev. Na njem je poleg zanimive razstave, lahko kupiti številne domače izdelke. Kot zanimivost naj zapišem, da je eden izmed prodajalcev pekel kruh v krušni peči kar pred samo zgradbo. Mogočen grad  Hohensalzburg in njegovo obzidje v Salzburgu smo opazovali od daleč, ravno tako tudi znameniti dvorec Hellbrunn. Sicer nam je le  notranjost cerkva v Salzburgu nudila mir in prostor za premišljevanje, ali kakor je v svojem govoru pri sveti maši dejal Jožef  Drolc: Romanje v adventu je priprava na prihod Njega, ki nas bo odrešil in tako smo danes globoko in doživeto doživljali rojstvo, ki ga pričakujemo. Ob številnih samostanih od koder so menihi odhajali v tuje kraje oznanjat rojstvo Odrešenika se moramo zavedati, da je družina samostan v malem in, da od tam izhaja vsa vera. Tako smo vstopili v frančiškansko cerkev, ter nato na  ogled   Mozartovega mesta s  sprehodom po ozkih ulicah, ki so med seboj povezane s številnimi prehodi. Na naši poti smo  si ogledali od zunaj seveda,  Rotovž in Mozartovo rojstno hišo (v njenem tretjem nadstropju je bil leta 1756 rojen Wolfgang A. Mozart) se sprehodili mimo festivalne dvorane, ki so jo zgradili v začetku 17. stol. kot dvorno konjušnico in si ogledali še  kolegijsko cerkev, zgrajena po načrtih znanega arhitekta Fischerja von Erlacha, ter stolnico in katedralo, samostansko  pokopališče in še bi lahko naštevali. Seveda smo delček časa posvetili tudi Mozartu, bolje njegovemu spomeniku in dogajanju okoli njega. Številne stojnice in še številčnejši obiskovalci kažejo, da je utrip mesta živahen, a delček duhovnega miru in utripa mesta smo prinesli  iz romanja tudi domov. Tudi kakšna Mozartova kroglica je našla mesto v naši romarski malhi.