V azilnem domu in njegovih izpostavah so skladno z Zakonom o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo, 54/21 in 42/23 – ZZSDT-D nastanjeni vlagatelji namere in prosilci za mednarodno zaščito.

Mednarodna zaščita pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite.

Skladno z 20. členom Zakona o mednarodni zaščiti, se status begunca prizna državljanu tretje države, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem iz razloga pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju, nahaja zunaj države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takega strahu noče uživati varstva te države, ali osebi brez državljanstva, ki se nahaja zunaj države, kjer je imela običajno prebivališče, in se zaradi utemeljenega strahu ne more ali noče vrniti v to državo.

Status subsidiarne zaščite se prizna državljanu tretje države ali osebi brez državljanstva, ki ne izpolnjuje pogojev za status begunca, če obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo ali državo zadnjega običajnega bivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo.

Postopke mednarodne zaščite vodi Ministrstvo za notranje zadeve, pri odločanju o priznanju statusa posamezni osebi, pa odločevalce na Ministrstvu za notranje zadeve veže Zakon o mednarodni zaščiti, direktive Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta ter evropske konvencije.

Kot izhaja iz vsega do sedaj navedenega v azilnem domu in izpostavah ne bivajo kot jih poimenujete ''neazilni migranti'', ki niso politično preganjani ali iz države z aktivnim vojnim stanjem. Mednarodna zaščita se podeljuje zaradi individualnega preganjanja in ne množičnega (v tem primeru se podeli začasna zaščita). Torej preganjane ni samo politično, temveč rasno, versko, pripadnost določeni družbeni skupini.

RS URAD VLADE RS ZA OSKRBO IN INTEGRACIJO MIGRANTOV