Občine: Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Logatec
DANES
23°C
13°C
JUTRI
12°C
10°C
Oceni objavo

Odziv Štaba Civilne zaščite Občine Logatec na prispevek o kontaminaciji pitne vode v oddaji Slovenska kronika

Spoštovano uredništvo oddaje »Slovenska kronika«

Po pregledu prispevka vaše novinarke smo v vodstvu sistema odziva na izredne dogodke (t. i. štab Civilne zaščite) v občini Logatec ugotovili določene zavajajoče in nepravilno predstavljene informacije.

V prispevku je vaša kolegica navedla, da je Občina Logatec »zavrnila« pomoč »vrhovnega štaba Civilne zaščite«. Ob tej priložnosti želimo pojasniti, da termin »vrhovni štab Civilne zaščite« v sistemu zaščite, reševanja in pomoči v Republiki Sloveniji terminološko ne obstaja. Sistem deluje na dveh osnovnih ravneh – občinski in državni (kamor spada tudi regijska raven, ki je podaljšek državne oblasti – regijski štabi Civilne zaščite in Štab Civilne zaščite Republike Slovenije).

Lokalne skupnosti so pri odzivanju na izredne dogodke samostojne, razen v primeru, ko je aktiviran državni načrt zaščite in reševanja. To se zgodi v primerih naravnih ali drugih nesreč, ki presegajo lokalni nivo in zajemajo več občin ali širše območje. V našem primeru to ni veljalo – šlo je za omejeno ekološko nesrečo, in sicer kontaminacijo pitne vode v manjšem delu mesta Logatec, ki je zajemala 11 ulic.

Odziv na takšen izredni dogodek se, skladno z načelom postopnosti uporabe sil in sredstev, najprej upravlja na lokalni ravni, kar določa 14. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10, 21/18 – ZNOrg in 117/22). Pomoč z višje ravni se zaprosi šele v primeru izčrpanosti vseh lokalnih virov. V obravnavanem primeru pa tako informacije s terena kot tudi ocena možnega razvoja dogodkov niso nakazovale potrebe po vključevanju dodatnih virov izven občine.

V zvezi s tem je izjava novinarke, da je občinski nivo "zavrnil" pomoč države, nepravilna in strokovno netočna. Ponudba pomoči s strani Sosednjega regijskega štaba Civilne zaščite je bila sicer omenjena s strani regijskega poveljnika Civilne zaščite za Notranjsko, g. Sandija Curka, vendar naj ob tem pojasnimo, da Logatec spada pod ljubljansko regijo. Ponudbo smo sprejeli in jo zabeležili, vendar v tistem trenutku ni bila potrebna, saj so dogodki ter razpoložljivi viri znotraj lokalne skupnosti omogočali učinkovito obvladovanje situacije. Tovrstne ponudbe se evidentirajo, a odločitev o njihovi aktivaciji temelji na strokovni presoji in prognozi razvoja dogodkov.

Izjava, da so bile zavrnjene ponudbe »drugih Civilnih zaščit«, je netočna in neskladna s terminologijo sistema zaščite, reševanja in pomoči. Takšna trditev lahko vodi do napačnega sklepanja, da je Logatec zavrnil pomoč sosednjih občin ali regijskega nivoja oblasti, kar ne drži in je zavajajoče. Po zakonu se lokalne skupnosti najprej organizirajo za obvladovanje svojih ogroženosti. Šele nato, če je potrebno, zaprosijo za medobčinsko pomoč (kar se je v tem primeru zgodilo z občinama Žiri in Vrhnika), in šele ob izčrpanju teh virov se aktivira pomoč regijske ali državne ravni. Neracionalno bi bilo, da bi občina že na začetku »dvignila roke« in prepustila vodenje odziva nekomu drugemu.

Gre tudi za vprašanje kritja stroškov intervencije. V Logatcu je bil v tem primeru aktiviran Načrt zaščite in reševanja za naravne in druge nesreče občine Logatec, kar omogoča kritje stroškov skladno z 49. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, z nadaljnjimi spremembami). Aktiviranje višjega nivoja oblasti je povezano s stroški, ki jih običajno krije tisti, ki pomoč zahteva, razen v primeru aktivacije državnega načrta zaščite in reševanja – kar v tem primeru ni bilo izvedeno, saj nesreča ni presegala lokalne ravni.

Poročanje v prispevku je bilo netočno in tendenciozno, saj ni temeljilo na vseh razpoložljivih virih informacij, ki bi jih novinarka lahko pridobila, če bi se obrnila na vodstvo štaba Civilne zaščite. Tak pristop poraja dvome o nepristranskosti novinarskega dela.

Neresnična je tudi izjava novinarke (v zadnjem stavku prispevka), da so občani na kontaminiranem območju prejeli letake izključno v poštne nabiralnike. Prva aktivnost enot Civilne zaščite in društvenih sestavov sistema zaščite, reševanja in pomoči občine se je izvedla v petek, 28. 3. 2025, in soboto, 29. 3. 2025, z osebnim obiskom na terenu. Letaki so bili puščeni v poštnih nabiralnikih le tam, kjer nikogar ni bilo doma. Šele v torek, 1. 4. 2025, je bilo obveščanje izvedeno zgolj z dostavo v nabiralnike. Zato je tudi ta del poročanja vsaj delno netočen.

Na podlagi vsega navedenega zahtevamo popravek poročanja in pravilno uporabo terminologije s področja zaščite, reševanja in pomoči.

Vodstvo sistema odziva na izredne dogodke oz. vodstvo štaba Civilne zaščite je garant strokovnosti v vodenju, odločanju in izvajanju ukrepov za blažitev posledic nesreč. Zato je ključno, da se v poročanje vključijo vsi relevantni deležniki.

Pravilno in odgovorno poročanje v tovrstnih primerih krepi zaupanje javnosti v sistem. Način, ki ga je v tem primeru uporabila novinarka, pa po nepotrebnem meče slabo luč na delovanje sistema ter na prostovoljce, ki ga tvorijo. Obenem neupravičeno sugerira neučinkovitost in s tem zmanjšuje odpornost lokalne skupnosti.

Zavedamo se, da se novinarji vsakodnevno soočajo z raznolikimi in zahtevnimi vsebinami na lokalnem nivoju, zato ne morejo vedno v celoti obvladovati vseh strokovnih področij. Vendar pa je v takšnih primerih pričakovano, da poiščejo strokovno mnenje za podrobnejša pojasnila.

Ob koncu pričakujemo naslednje popravke v poročanju:

  • Izraz »vrhovni štab Civilne zaščite« (1:30 min prispevka) naj se zamenja z »poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije« ali pa naj se navede vir te terminologije.
  • Izraz »zavrnili« (1:38 min prispevka) naj se popravi z »ponudbo smo sprejeli, vendar v tistem trenutku ni bila potrebna«.
  • Izraz »druge Civilne zaščite« (1:40 min prispevka) naj se nadomesti z »ponudbo so sprejeli, vendar ni bila potrebna« ter naj se dodatno pojasni, kaj novinarka z izrazom »druge Civilne zaščite« sploh misli.

 

Na koncu postavljamo tudi konkretno vprašanje, na katerega pričakujemo pisni odgovor:

Zakaj novinarka ni za pojasnila kontaktirala vodstva štaba Civilne zaščite občine Logatec?

V pričakovanju vašega odgovora in popravkov vas lepo pozdravljamo.

 

Damjan BARUT, spec., l.r                                                                       Boštjan RUPNIK, l.r.

Nam. poveljnika Civilne zaščite Logatec                                      Poveljnik Civilne zaščite Logatec



Pojasnilo v zvezi z napačnim navajanjem ponudbe pomoči Civilne zaščite

Spoštovani,

Prosil bi vas, da v skladu z Zakonom o medijih in v duhu posredovanja korektnih informacij občanom, objavite ta moj odziv na neresnične navedbe občinskega štaba Civilne zaščite Občine Logatec, ki so objavljene na vaši občinski spletni strani pod naslovom: »Odziv štaba Civilne zaščite Občine Logatec na prispevek o kontaminaciji pitne vode v oddaji Slovenska kronika«.

Če boste zgornji odziv objavili tudi v svojem občinskem časopisu, pa pričakujem, da boste ob tem objavili tudi moj dopis.

Ob ekološki nesreči, ki se je zgodila v Logatcu, ko je 28. marca 2025 prišlo do kemičnega onesnaženja pitne vode, sem kot regijski poveljnik štaba CZ za Notranjsko in Primorsko, naslednji dan – v soboto, 29. marca zjutraj in v torek, 1. aprila ponudil pomoč.

Poklical župana Občine Logatec Berta Menarda in mu ponudil pomoč, če jo potrebujejo. V štabu in regiji imamo namreč vrhunske strokovnjake, ki so že sodelovali v podobnih reševalnih akcijah, ko je prišlo do onesnaženja pitne vode. Na področju regije imamo tudi sanitarne kontejnerje, ki sem jih ponudil za uporabo občanom, ki niso imeli niti vode za osebno higieno.

Župana sem seznanil, da Slovenska vojska razpolaga tudi z mobilno pralnico perila, s katero bi rešili težave doma starejših, ki je bil prav tako na območju kemičnega onesnaženja pitne vode v vodovodnem sistemu.

Ne drži torej trditev, da sem ponudil pomoč Slovenske vojske, kot ste nepravilno navedli v svoji objavi, ampak sem ponudil pomoč sosednjega regijskega štaba Civilne zaščite, v duhu solidarnostne pomoči in dobrososedskih odnosov, ki so temelj našega sistema medsebojne pomoči.

Uspešnost našega skupnega odziva ob naravnih nesrečah že desetletja temelji na solidarnosti, medsebojni pomoči in povezanosti. Pomoč sem ponudil tudi zaradi bližine, saj živimo v sosednjih občinah in bi bila pomoč hitra, kar je v primeru kemičnega onesnaženja vode zelo pomembno.

V soboto, 29. marca sem poklical še poveljnika Občinskega štaba Civilne Zaščite Logatec in tudi njemu  ponudil pomoč, tako v materialnih sredstvih, kot pomoč naših strokovno usposobljenih ekip regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko in Primorsko. Vaša navedba, da sem ponudil pomoč slovenske vojske je torej neresnična in bi vas prosil, da to napačno informacijo umaknete ter objavite to sporočilo na svoji občinski strani.

Verjamem, da so si pripadniki Civilne zaščite Logatec prizadevali in vložili vse svoje napore v reševanje nastale situacije in nudenju pomoči prebivalstvu. Dejstvo pa je, da je ob vseh nesrečah skupni pristop in tudi sprejemanje ponujene pomoči enot iz drugih krajev pomemben del in temelj našega sistema Civilne zaščite.

Navajanje neresničnih informacij ne koristi nikomur, prav tako ne blatenje imena človeka, ki vam je  ponudil solidarnostno pomoč, zato bi vas prosil, da v duhu dobrega sodelovanja in delovanja sistema Civilne zaščite, popravite neresnične navedbe v vaši objavi.


V Postojni, 11. aprila 2025     

Poveljnik Regijskega štaba CZ za Notranjsko in Primorsko Sandi Curk

 

 

Oglejte si tudi