»Konec bencinu.« S tem nekoliko provokativnim naslovom je avtor Tone Fornezzi sredi julija 1959 zagotovo pritegnil številne bralce Tedenske tribune, tednika Slovenskega poročevalca. Dejansko pa je krajši prispevek prinesel novico, da so iz Postojnske jame v zaslužen 'pokoj' odpeljali najstarejšo jamsko lokomotivo, ki je med letoma 1924 in 1957 na ogled Postojnske jame popeljala številne obiskovalce z vseh koncev sveta.

Lokomotivo Montania 803, ki je prve poskusne vožnje v Postojnski jami opravila že v maju in juniju 1924, je v začetku leta 1959 Notranjskemu muzeju Postojna podarila takratna uprava Postojnske jame. V akcesijsko knjigo so jo vpisali pod številko 3238. Pa vendar so po tirnicah, položenih po dokaj položnih jamskih poteh, vodniki prevažali obiskovalce že veliko prej. Točneje  - potiskali so jih. V jami je bil namreč od leta 1872, tistemu ki je to želel oziroma si je to lahko privoščil, na voljo poseben ročni voziček, t. i. Faeton, ki ga je vodnik za primerno plačilo potiskal po tirnicah. Repliko Faetona si obiskovalci muzeja lahko ogledajo na stalni razstavi.

Po letu 1900 je zanimanje za obisk Postojnske jame skokovito naraslo in leto pred izbruhom I. svetovne vojne je jamo obiskalo že 40.971 obiskovalcev. Takratna uprava je skušala izboljšati in »lajšati promet« po jami, hkrati pa je, upoštevajoč želje in potrebe obiskovalcev, želela poskrbeti tudi za njihovo večje udobje. Čas male ročne železnice je potekel. Že med vojno so pripravili načrte za vpeljavo modernejše, motorne vleke, a so jih vojne razmere nekoliko upočasnile. Redni »železniški promet« z lokomotivo Montania 803 je po jami stekel 2. avgusta 1924. Aprila 1957 so pri Postojnski jami staro, takrat že dotrajano lokomotivo – moteč ni bil le hrup, ki ga je povzročala, temveč tudi izpušni plini in posledično smrad – zamenjali z dvema novima, akumulatorskima.

Lokomotivo, ki je bila sprva na ogled v avli postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa, po selitvi muzeja pa je svoj prostor našla v depoju, smo na restavriranje v Ljubljano odpeljali v četrtek, 11. marca. Muzej namerava dragoceno lokomotivo, če morda že ne najstarejšo, pa vsekakor med najstarejšimi tako dobro ohranjenimi na svetu, predstaviti javnosti. Že v letu 2020 smo zato pritegnili priznanega strokovnjaka na področju skrbi, ohranjanja in restavriranja tehniške dediščine, še posebej na področju vozil na tirnicah, dr. Tadeja Brateta, ki bo usmerjal in vodil restavriranje dragocenega eksponata.

Potem ko bo obnovljena, bo muzej lokomotivo predstavil v že načrtovanih zunanjih muzejskih depojih.

Da je bila že selitev 3,15 metra dolge in dobre 3 tone težke lokomotive pravi izziv, dokazujejo priložene fotografije.

Pripravila: Alenka Čuk, muzejska svetovalka, Notranjski muzej Postojna