Gornjelogaško pokopališče[1] je bilo na sedanjem mestu ob vznožju griča s podružnično cerkvijo sv. Janeza Evangelista osnovano konec prve četrtine 19. stoletja. V zahodnem delu stoji ob prvotnem pokopališkem zidu nekdanja mrliška kapela, katere razgibano pročelje s štirimi vzidanimi nagrobnimi ploščami in veliko, zelo pisano fresko angela s trobento, takoj pritegne pogled.

Med nagrobne plošče štejemo vse nagrobne spomenike, ki so vzidani, ne glede na mesto vzidave, in jih na ta način ločujemo od nagrobnikov, ki so prostostoječi.[2]

Stavbo pravokotnega tlorisa pokriva dvokapna, na hrbtni strani čopasto zaključena streha iz bobrovca. V čelu fasade je s pilastroma flankirana poglobljena polkrožna niša s slikarijo na podlagi starejše freske, vzdolžni steni členita pravokotni okni, v notranjščino vodi pravokoten kamnit portal.

Na vsako stran vhoda stoji po ena opečna edikula z nagrobno ploščo, ena z neoromansko in druga z neogotsko. Omenimo, da so se stavbarji v 2. polovici 19. stoletja na ljubo čistemu gradivu, predvsem klesanemu kamnu in žgani glini, večkrat odpovedali ometu, in tudi ti dve edikuli sta bili prvotno neometani. Žal je bil ta vidik pri nedavno zaključeni obnovi zunanjščine spregledan in je celotna stavba sedaj enotno belo ometana. Ker so se agresivne barve slikarije angela že v preteklosti izkazale za neobstojne na vremenske razmere, je tudi pri novi fasadi žal pričakovati hitro propadanje. Ob strani pročelja sta še dve plošči.

Običajno so v zunanje stene pokopaliških in mrliških kapel vzidani nagrobni spomeniki in plošče pomembnejših in/ali premožnejših posameznikov (pri pokopaliških kapelah gre skoraj vedno za župnike, novomašnike itd.).

Gledano proti vhodu od zunaj, je prva na desni klasicistična nagrobna plošča Blaža Lenassija. Na podstavku so vklesani prekrižani, navzdol obrnjeni bakli, ki simbolizirata minljivosti življenja, ter lovorov venec, simbol slave in nesmrtnosti. Na vrhu ploščo zaključuje nizko tempeljsko čelo z reliefom Božjega očesa v trikotniku, obdanem s sončnimi žarki. Ob straneh čela sta bili krogli, desna je izgubljena, na vrhu pa je vaza z manjšo kroglo.

Nemški napis sporoča, da se je Blaž (Blas) Lenassi rodil 21. januarja 1791 v kraju Salino pri Vidmu (Udine) v Italiji. V Gornjem Logatcu je kupil posestvo (hišna št. 25[3]), po poklicu je bil trgovec. Leta 1829 se je poročil z Elizabeto Krainer iz Postojne.[4] Umrl je relativno mlad, star 55 let, 13. januarja 1846 v Logatcu. Njegov vnuk Julij (1866–1923), dolgoletni gornjelogaški župan, je skupaj z ženo in drugimi družinskimi člani prav tako pokopan na gornjelogaškem pokopališču (v samostojnem grobu).

Sledita plošči v edikulah, ki sta odlična kamnoseška izdelka Lovrenca Vodnika († 1891) iz Šentvida nad Ljubljano, očeta izredno produktivnega kamnoseka in uspešnega podjetnika Alojzija Vodnika, ki je izdelal marsikateri nagrobni spomenik tudi na Logaškem.[5]

Ambiciozno zasnovana neoromanska plošča, pri vrhu okrašena s cinastim frizom, ki jo je bratu »postavila sestra Jera«, pripada Janezu Marinku. Kot pravi napis, je bil Janez (Johann) Marinko »24 let farmar v Logatcu«, rodil pa se je 30. aprila 1802, po navajanju spletne strani Ancestry (Predniki) v Stranski vasi (št. 4)[6] v župniji Polhov Gradec. Umrl je 11. septembra 1868 v Logatcu v Cerkovski vasi (Kirchdorf).[7]

Naslednja plošča, obogatena z gotskim krogovičjem, pripada »prečastitemu gospodu Mateju Markiču župniku Logaškemu«. Matej (Matevž) Markič se je rodil 2. septembra 1825 v Goričah nad Kranjem Pr' Kovaču. Mašnik je postal 1851, služboval pa je v številnih krajih: v Starem trgu, v Šempetru pri Novem mestu, na Doleh, v Adlešičih, v Metliki, v Čatežu pri Krškem in v Kostanjevici. Od tam je prišel za župnika v Logatec, kjer je 7. februarja 1885 umrl v Gornjem Logatcu, torej v župnišču v Cerkovski vasi (št. 31); pokopal ga je vrhniški kaplan Martin Šlibar.[8] Napis na plošči sporoča, da so dali nagrobnik postaviti žalujoči sorodniki.

Levo stran glavne fasade zaključuje vzidana plošča s še baročno občutenim napisom, ki pa je poškodovan do te mere, da imena umrlega ni mogoče razbrati. Na podstavku je kamnita aplika lobanje, volutasto zaključeni segmentni zgornji del pa krasijo vklesani sidro ter prekrižana križ in navzdol obrnjena bakla.

V južno stransko steno kapele vzidana preprosta plošča pripada posestniku v Cerkovski vasi (št. 7) in gornjelogaškemu županu Matiji Milavcu, postaviti so jo dale njegove »žalujoče hčere«. Milavec je bil v šolskem letu 1884/85 s strani občanov izvoljen v krajevni šolski svet takrat pravkar zgrajene gornjelogaške ljudske šole,[9] čez tri leta pa je bil podpredsednik Glavnega odbora za »napravo in ureditev proslavljenja štiridesetletnice vladanja presvetlega cesarja Frana Josipa I. v Logaškem okraju«, na katerem je bil tudi eden od slavnostnih govornikov. Pred gradom, kjer sta se imeli vsaditi začetni drevesci drevoreda Dolnji–Gornji Logatec, je imel tudi sam govor, v katerem se je osredotočil prav na drevored.[10] Milavec se je rodil 22. februarja 1817 in umrl 28. avgusta 1898, in sicer »za starostjo«, kot je zapisal župnik v Mrliško knjigo.[11]

Tukaj predstavljene gornjelogaške nagrobne plošče so lepi kamnoseški izdelki, obenem pa napisi na njih razkrivajo marsikateri detajl iz življenja pokojnikov in hkrati bogatijo tudi našo sedanjost in spoznanje o nas samih in naši okolici.