LEBANOV ŽIVOTEK IZ PREŠERNOVEGA ČASA

V KTD Hoterdšica si prizadevajo oživeti hotenjski pripadnostni kostum. Le nekaj dni po novem letu, so se razveselili izjemne najdbe. Odkrili so zelo drgocen ženski životek iz 19. stoletja, ki je bil nekoč del ženskega krila z modercem.

Član KTD Hotedršica Roman Treven se pod vodstvom etnologa dr. Bojana Knifica že tri leta intenzivno ukvarja s proučevanjem in poustvarjanjem hotenjskega pripadnostnega kostuma. Med drugim je pri ljudeh našel pečo, tri predpasnike, životek s krilom, spodnje krilo, ramensko svileno ruto in moški žametni telovnik. Zabeležil je številne zgodbe in zbral lepo število fotografiji, ki nam zgovorno pričajo o pestrosti hotenjske oblačilne dediščine.

Le tri dni po novem letu ga je Simon Nagode (po domače Lebanov), ki je tudi član dramske skupine KTD Hotedršica, povabil, naj pride k njemu na zidanico. Menil je, da bi se utegnilo najti kakšen kos obleke, ki bi bil lahko zanimiv. Treven ga je 4. januarja obiskal in skupaj sta odšla na zidanico ter pregledala tri stare skrinje z oblačili. Čeprav je večino oblačil že hudo načel zob časa, je Treven v eni izmed skrinj našel še izredno dobro ohranjen ženski životek. Le-tega si je temeljito ogledal dr. Knific in ugotovil, da gre za životek, ki je bil del ženskega krila z modrcem, kot so nekdaj rekli temu, čemur danes pravimo obleka. Životek, izdelan iz dragocenega vzorčno tkanega blaga, je podložen s hodnim lanom oz. grobim platnom, verjetno domače izdelave. Mojstrica in izdelovalka srednjeveških kostumov Andreja Stržinar meni, da gre za svilo, vzorčno tkano iz niti različnih barv. Dr. Knific dalje ugotavlja, da je životek okrašen z žametnimi trakovi, ki so bili na desni hrbtni strani odstranjeni. Zapenja se s tremi kovinskimi kaveljčki, ki se nahajajo na notranji strani prsnega dela. Na spodnjem delu životka pa je bilo našito volneno, polvolneno ali platneno krilo. Te vrste obleke so v 19. stoletju nosila dekleta in žene ob nedeljah in praznikih. Dr. Knific ocenjuje, da je bil životek izdelan v prvi polovici 19. stoletja, najverjetneje med leti 1820 in 30. Torej nekako v času Prešernovega mladostnega ustvarjalnega obdobja, v katerem je spesnil Povodnega moža. Ni bila zala samo Urška, ampak tudi naše vrle Hotenjke.