Logo MojaObčina.si
JUTRI
25°C
11°C
TOR.
16°C
12°C
Oceni objavo

HOTENJKA IN NJENA EDINSTVENA NOŠA

Člani KTD Hotedršica so 26. novembra 2022 ob 19.00 v gostilni Turk v Hotedršici pripravili slovesno prireditev z naslovom Hotenjka in njena edinstvena noša. Kulturni dogodek, na katerem je bil predstavljen hotenjski pripadnostni kostum, je povezovala Maruša Treven Nagode. Idejni vodja projekta, Roman Treven, je spregovoril o ideji poustvaritve hotenjskega pripadnostnega kostuma, od prvega odkritja na stari fotografiji, raziskovalnega dela do njegove ponovne poustvaritve. Etnolog dr. Bojan Knific je predstavil hotenjski pripadnostni kostum, ki ga je na večer slovesnosti nosila Andrejka Mikuž. Mojstrica izdelave zgodovinskih kostumov, Andreja Stržinar, je pojasnila potek izdelave pripadnostnega kostuma, Sonja Porenta pa izdelavo peče –ženskega pokrivala. Slovesnost je bila obarvana z glasbo citrarke Urše Rožmanc, kitaristke Nastje Rudolf in jazzovskega benda MLM 30, ki ga sestavljajo Matevž Špacapan, Lan Bertoncelj in Martin Jocif. Po končani prireditvi, ki se je je udeležilo več kot sto oseb, je sledila pogostitev z lokalnimi jedmi. Projekt so podprli JSKD Logatec, Občina Logatec in logaškipodjetniki.
Hotedršica je kraj, ki kljub majhnosti premore nezamenljivo identiteto prebivalcev. Pri odkrivanju njene bogate kulture in kulturne dediščine ima posebne zasluge KTD Hotedršica, še posebej njen član Roman Treven, ki je aktiven na različnih področjih, vseskozi pa ga zanima preteklost. V svojem predanem in tankočutnem »brisanju« prahu z zgodovine kraja in tudi širšega območja je prišel do zanimivega odkritja glede oblačenja Hotenjcev ob posebnih priložnostih oziroma njihove oblačilne dediščine. Treven se je zato povezal s stroko, in sicer z dr. Bojanom Knificem, najvidnejšim strokovnjakom za pripadnostno kostumiranje, ki je ob podpori Občine Logatec in logaške izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti vodil raziskavo.

Fotografija iz družinskega albuma iz leta 1925, ki je nastala ob odprtju gasilskega doma v Hotedršici, je prvi dokument, ki je pritegnil pozornost in pokazal, kako so bila nekatera mlada dekleta v kraju oblečena ob posebnih priložnostih. Na njej je namreč devetnajst deklet in žena iz Hotedršice, katerih podoba je posebna – na neki način uniformna, a v nadrobnostih precej različna. Gre za pripadnostno kostumirana dekleta, ki so s svojimi preoblekami pričevala o slovesnosti dogodka ter izražala in poudarjala nacionalno pripadnost. Z intenzivnim raziskovanjemje bilo odkritih še nekaj drugih fotografij, na katerih so razvidne nekatere tedanje lokalne posebnosti predstavljanja oblačilne dediščine, ki pa je še vedno ni bilo mogoče opredeliti kot unikatno hotenjske.

Še dragocenejše pričevanje o lokalni oblačilni dediščini je prinesla fotografija iz leta 1913, na njej pa je med drugimi v (pre)obleki, sorodni tistim, ki jih imajo dekleta na fotografiji iz leta 1925, tudi Frančiška Plečnik iz Hotedršice, kasneje poročena Benigar in preseljena v Ilirsko Bistrico. Edini ohranjen kos oblačil iz proučevanega obdobja pa je prav njena svilena ruta z resami. Obleka Frančiške Plečnik Benigar se razlikuje od oblek ostalih, pražnje oblečenih žensk na fotografiji in je jasen dokaz, da gre za (pre)obleko oziroma kostum. Na osnovi poznavanja oblačilne dediščine ter primerjalne in analitične metode je dr. Bojan Knific izoblikoval osnove za rekonstruir njene oblačilne podobe in podobe oblačenja deklet, ki jih najdemo na fotografiji iz leta 1925.

Čez krilo je bil prepasan predpasnik, ravno krojen in prišit na pas. Pod pasom je bil vsaj v petih nizih ročno nabran. Predvidoma je bil izdelan iz finega, v platneni vezavi redko tkanega bombažnega blaga (etamina zelo svetle barve), ki ga v spodnjem delu krasijo trije vodoravni, v razmikih pošiti robčki in zaključen rob. Edinstven je pas, katerega tehnične skrivnosti izdelave še niso znane. Pod pasom je pritrjen trak. Njegova vloga je v nadomeščanju sklepanca (kovinskega, čez boke visečega pasu, ki je bil do srede 19. stoletja namenjen obešanju ključev, v okviru »narodnih noš« pa so mu v okras dodajali svilene pentlje). Na njem je privezan v pentljo zavezan zelo tanek in sorazmerno širok svileni trak, v katerega so s svilo vtkani cvetlični motivi. Čez ramena ima Frančiška Plečnik Benigar položeno v trikot preganjeno svileno ovratno ruto z resami. Vogala rute, ki padata čez prsi, nista zataknjena za pas, kot je bilo večinoma v navadi, temveč pod vrvice životka. Ženska je obuta v gladko pletene nogavice bele barve in nizke čevlje, zavezane prek narta. O videzu njenega spodnjega perila, ki ga je nedvomno nosila, lahko le ugibamo – z veliko verjetnostjo je pod krilo poleg drugega oblekla široko krojeno belo bombažno spodnje krilo. V slovenskem prostoru so bile velike razlike tudi pri ženskih pokrivalih. Znane so bile peče, ki so jih ženske različno polagale na glavo in zavezovale, pa tudi številne različice avb. Nedvomno so eno in drugo poznale tudi Hotenjke. Fotografsko gradivo priča, da so bili moški sicer lepo oblečeni, a zaenkrat težko zapišemo, da so bili po čem zelo posebni.

Rekonstrukcija pripadnostnega kostuma, zaznamovanega z lokalnimi posebnostmi, ki jo je izdelala Andreja Stržinar, mojstrica zgodovinskih kostumov, ob pomoči hčerke Klare Peternelj, pa tudi čevlji, ki jih je naredil Primož Štajnar, in peča, ki je prišla izpod rok Sonje Porenta, so dokaz ohranjanja vloge in pomena kulturne dediščine, so prispevek k narodnostni in lokalni zavednosti ter pomemben prispevek k spoznavanju navad, šeg, estetskih vrednosti in načina življenja naših prednikov. Oblačilni videz se je skozi zgodovino stalno spreminjal. Prvo obsežnejše pričevanje o načinu oblačenja na Slovenskem predstavlja delo Janeza Vajkarda Valvasorja, čigar Slava vojvodine Kranjske je pomemben vir za zadnja desetletja 17. stoletja. V Hotedršici najden fotografski material izpričuje podobo oblačenja v povsem drugem obdobju, je lokalno zaznamovan, a pomemben prispevek k spoznavanju posebnosti preteklega oblačenja na Slovenskem.

Z rekonstrukcijo pripadnostnega kostuma, ki ga je nosila Frančiška Plečnik, poročena Benigar, se posredno poklanjamo tudi arhitektu Jožetu Plečniku, čigar 150-letnico rojstva praznujemo letos. Frančiška je bila njegova mala sestrična. Plečnikov oče Andrej se je rodil leta 1835 v Hotedršici in je tudi po odhodu iz kraja ohranil stike s sorodniki. Tudi njegov sin, arhitekt Jože Plečnik, je večkrat prihajal v kraj in naročal pomembne kose pohištva pri tamkajšnjem mizarskem mojstru, bratrancu Ivanu Plečniku. Po načrtih Jožeta Plečnika je urejen tudi prostor okrog cerkve in župnišča. Po mnenju nekaterih naj bi zasnoval celo ureditev širšega prostora. Pogled v preteklost in spoštljiv odnos do nje nam osmišljata sedanjost in nas vodita v prihodnost.

(Anamarija STIBILJ ŠAJN)



Oglejte si tudi