Gre za evropsko usklajeno akcijo, v okviru katere v sredo, 15. aprila, ROADPOL – zveza evropskih policij izvaja tudi t. i. maraton merjenja hitrosti v državah EU. Policija bo v tem tednu izvajala poostren nadzor hitrosti.

Neprilagojena hitrost ostaja ključni vzrok najhujših prometnih nesreč

V letu 2025 se je zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah zgodilo 3.890 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 39 ljudi, 405 je bilo huje poškodovanih, 1.842 pa lažje. V letu 2024 pa je v 3.827 nesrečah zaradi hitrosti umrlo 30 ljudi, 411 se jih je huje poškodovalo, lažje pa 1.907. V prvih treh mesecih letošnjega leta (do 31. marca 2026) je bilo zaradi neprilagojene hitrosti zabeleženih 776 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 9 udeležencev, 36 pa se jih je huje telesno poškodovalo. Število umrlih se je v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 povečalo za 30 %, za dober odstotek in pol pa se je zmanjšalo število hudo telesno poškodovanih.

Neprilagojena hitrost je drugi najbolj pogost vzrok za nastanek prometnih nesreč (delež v lanskem letu znaša dobrih 18 %), prvi so nepravilni premiki z vozilom, sledi nepravilna stran/smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Je pa bila neprilagojena hitrost v 2025 še vedno najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom (v 42 % primerov), še posebej v kombinaciji z alkoholom in neuporabo varnostnih pasov.

Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti so vozniki osebnih avtomobilov (približno 70 % v zadnjih petih letih), sledijo kolesarji in vozniki enoslednih vozil. Tudi med umrlimi zaradi neprilagojene hitrosti je največ voznikov osebnih avtomobilov.

Občina Logatec