Temperaturni ekstremi, na eni strani peklenska vročina pri 47 stopinjah in na drugi strani ledene temperature, tudi do –11 stopinj. Pripekajoče sonce, močan dež in celo toča. Zahteven teren s kamnitimi stezami, prašnimi makadami, peščenimi sipinami, nevarnim fešfešem (drobnim peskom), suhimi rečnimi strugami in stoječo vodo. Dirkanje na visoki nadmorski višini. Dve maratonski preizkušnji, kjer so se motoristi s terenom spopadali brez podpore mehanikov in ekip, ekstremno dolga, kar 1024-kilometrska etapa. Veliko odstopov v konkurenci motoristov. Vse to je letošnji Dakar, ki ga je Miran Stanovnik končal na 28. mestu.

»Presrečen sem, da mi je uspelo priti do cilja. Dirka je bila izjemno naporna preizkušnja za človeka in tehniko, poleg tega tako hude konkurence ni bilo še nikoli. Ko sem včeraj govoril z enim izmed komisarjev, je bil nad rezultatom vidno presenečen. Z uvrstitvijo med trideset najhitrejših sem zadovoljen tudi sam. Če bi bil šest sekund hitrejši, bi končal na 27. mestu, z 32 sekund boljšim časom pa bi izenačil lansko uvrstitev na 26. mestu. A ker se zavedam, da sem vsak kilometer odpeljal po svojih najboljših močeh, se s tem ne obremenjujem,« je po prihodu v cilj povedal Stanovnik. Kako težka je bila dirka, priča tudi podatek, da je dirko končalo manj kot pol motoristov. Nastopilo jih je 164, v cilj zadnje, trinajste etape pa jih je pripeljalo le 79.

Dirka se je začela 4. januarja v argentinski prestolnici, kjer se je po trinajstih etapah tudi zaključila, saj je trasa, dolga več kot 9000 kilometrov, še šestič v zgodovini naredila zanko. Dakar so dirkači odprli s hitro in navigacijsko nezahtevno etapo, ki pa je že drugi dan pokazala zobe z visokimi temperaturami in zahtevnimi tereni. »Jaz tako težke etape še v življenju nisem vozil. Brez heca. Pri temperaturi 47 stopinj Celzija smo dirkali v puščavi prek mehkega peska, kamelje trave in zahrbtnega fešfeša. Nekajkrat nisem bil prepričan, da mi bo uspelo priti do cilja,« je po drugi etapi povedal edini slovenski predstavnik na Dakarju.

Četrti dan na dirki si bo naš motorist zapomnil tudi po tem, da je pomagal nezavestnemu motoristu, ki je v trdi temi trčil v konja. Stanovnik je kolegu pomagal in z njim počakal reševalno vozilo. Sledila je še ena zahtevna etapa: »Medtem ko sem pred tremi dnevi odpeljal eno najtežjih etap v karieri, je bila današnja ena najgrših. Razmere so bile res neugodne. Več kot polovico časa smo dirkali po fešfešu, veliko je bilo tudi suhih rečnih strug z velikimi, ostrimi skalami. Med tem težkim garanjem sem se spomnil na domače dirkače s kavča, ki tako radi primerjajo Dakar s turizmom. Resnično, danes sem nehote razmišljal o tem, kako preprosto je tipkati po tipkovnici v primerjavi s tem, kar se nam dogaja na dirki.«

Zelo zahtevna je bila tudi sedma maratonska etapa, ko so se motoristi spopadali z ledenimi razmerami, in sicer brez podpore mehanikov in ekip. »Ker nas je čez dan pral dež, občasno tudi toča, smo vsi prezebli do kosti, vsa naša oprema je premočena. V vojašnici, kjer bomo prenočili, smo sicer dobili volnena ogrinjala, majico in termo pulover, a ker vojašnica ni ogrevana, čez noč ne bomo mogli posušiti opreme,« je sporočil Stanovnik. S pravo borbo je postregla naslednja etapa, ko so se dirkači znova spopadli z nizkimi temperaturami ter dežjem in stoječo vodo na največjem slanem jezeru na svetu, ki je ponekod presegla višino pol metra. »Organizatorju je s pomočjo vremena uspelo pripraviti res težko maratonsko etapo. Zjutraj smo oblekli mokro opremo in se pri treh stopinjah nad ničlo zapodili prek slanega jezera. Hitrosti so se gibale okrog 170 kilometrov na uro, včasih je bilo zaradi visoke vode treba upočasniti in s pametjo izbirati smer. V cilju je trenutno 40 stopinj Celzija. Zares nora etapa.«

Sledila je etapa, na kateri so se za Stanovnika začele tehnične težave. »Po prevoženih 150 kilometrih, ko sem moral z zadnje preklopiti na prednjo posodo za gorivo, mi je ugasnil motor. Približno pol ure sem se ukvarjal s tehniko, nakar sem gorivo vlil neposredno skozi komoro zračnega filtra in motor je spet stekel.« Preostanek poti je Stanovnik prevozil na vso moč in pri tem porabil veliko moči. Enajsta etapa je bila zaradi tehničnih težav zanj ena najbolj napornih, minila pa je v znamenju težav z vzmetenjem in zavoro. Dan pred tem so motoristi začeli še drugo maratonsko preizkušnjo, ki je dirkače vodila prek prelaza na nadmorski višini 4970 metrov. »Na planoti smo vozili pri temperaturi –11 stopinj Celzija. Prsti na rokah skoraj zmrznejo, celo telo je trdo. V takih razmerah je zelo težko ostati zbran.«

Predzadnja etapa po prašnih argentinskih makadamih je predstavljala najdaljšo preizkušnjo, saj so motoristi prevozili kar 1024 kilometrov. Zadnja etapa pa se je končala v močnem dežju, ki je teren spremenil v komaj prevozno blatno kopel, zato je organizator 174 kilometrov dolgo hitrostno preizkušnjo skrajšal za polovico.

Vesna Lovrenčič

Foto: www.miranstanovnik.blogspot.com