Otroci so se z navdušenjem zapodili v zgornje nadstropje, si izbrali sobe in postelje ter izkoristili prisotnost staršev, da so vso prtljago znosili v prvo nadstropje. Po večerji, ki so jo pripravili otroci sami (spekli so palačinke), smo imeli spoznavni večer z igrami, otroke smo seznanili s pravili v koči, predstavili program dela za vsak dan posebej, določili dežurne ... Večina otrok se je med seboj že poznala iz šole in s poletnega tabora, nekaj pa je bilo novincev, ki so se hitro vživeli med vrstnike. Ura je bila hitro deset in čas za spanje, vendar se je pritajeno čebljanje otrok po sobah slišalo še kar nekaj časa.
Naslednji dnevi so si bili podobni. Zjutraj kurjenje v štedilniku na drva, da smo lahko sploh pripravili zajtrk, potem kurjenje v kaminu v dnevni sobi in še v veliki centralni peči v kurilnici. Potem pa smo ves dan skrbeli, da ogenj ni ugasnil. Tudi kuhanje na štedilniku na drva je bilo za vse nekaj novega. Obroki so se kuhali dalj časa, enkrat je preveč vrelo, drugič premalo ... Kljub vsemu pa smo skupaj z otroki pripravili okusne obroke in ogromne količine čaja. Vsak dan smo izvedli mini predavanje s planinsko tematiko. Tako smo se pogovarjali o zgodovini planinstva, kdo so planinci in kako so organizirani, o varovanju narave in prvi pomoči oziroma preventivi v zimskem času. V okviru predavanja prve pomoči so se lahko otroci preizkusili v imobilizaciji uda in v povijanju. Po predavanju smo odšli ven. Sledilo je sankanje, vožnja na gumi, spuščanje z lopatami, potem kosilo, po kosilu pa ustvarjalne delavnice. Nato smo šli znova na sneg in se igrali. V soboto smo začeli izdelovati iglu, a ga žal nismo dokončali, ker je ponoči zapadel nov sneg, ki ni bil primeren za nadaljnjo »gradnjo«. V nedeljo zjutraj nas je obiskal Aleš, ki nam je poleg osnovne opreme za hojo v hribe pozimi pokazal lavinski četvorček (sonda, žolna, lopata in čelada). Pozneje smo na terenu z žolno in s sondami iskali pogrešanega (nahrbtnik). Bilo je zelo zanimivo, predvsem pa nekaj novega za večino otrok. Po večerji smo imeli zabavo, ki smo jo poimenovali Pust po pustu. Priprave na pustni ples in samo rajanje smo potegnili še čez deseto uro, a nič za to. Imeli smo se zelo lepo.
V ponedeljek zvečer smo šli na nočni pohod z lučkami. Hoja po nedotaknjeni belini, rahlo naletavanje snega in lučke na glavi ... nepozabno doživetje. Še en večer z družabnimi igrami in spanje. Kljub utrujenosti je bilo vsak večer iz sob še dolgo slišati tiho klepetanje, ki smo ga dovolili. Počitnice so tudi zato, da lahko počnemo stvari, ki si jih med šolo ne smemo privoščiti (dolgo bedenje).

Torek, 24. februarja. Zadnji dan tabora. Po zajtrku priprava kokosovih kroglic za starše, priprava kosila, pospravljanje sob ... vseeno je bilo tudi nekaj časa za igro. Ven ta dan nismo šli, ker je bilo slabo vreme (sneg z dežjem). Po kosilu še zadnje pospravljanje sob, v jedilnici pa so otroci pripravljali obložene kruhke za starše. Ob petih naj bi prišli starši, vendar so ti prihajali zelo različno, kajti vremenske in snežne razmere so bile grozne. Večina staršev je povedala, da je bila vožnja do koče zelo adrenalinska (celec), kajti cesta do koče ni plužena. Mama enega od otrok je prišla nekaj kilometrov peš, povedat, da z avtom ne morejo naprej. Očetje so se hitro zorganizirali in odšli pomagat. Skratka, vse se je končalo dobro, otroci so se razveselili srečanja s starši in delili z njimi nepozabne vtise. Tabor je bil vsekakor nekaj novega za večino otrok. Kuhali in pospravljali so sami (z našo pomočjo), skrbeli za kurjavo, da ogenj ni pogorel, starejši so tudi pripravili polena.
Da smo tabor izpeljali tako, kot smo si zamislili, se zahvaljujemo donatorjem, ki so pomagali vsak po svojih močeh. To so Občina Log - Dragomer, Mercator, d. d., kmetiji Novak in Požar iz Moravč (zelenjava in čaji) ter Pekarna Baškovč z Vrhnike (testenine). Iskrena hvala vsem donatorjem.

Prihod domov smo zaključili v piceriji Siciliana, ki je bila donatorica na poletnem taboru. Fotografije s tabora pa si lahko ogledate na facebooku MO Rega Log.

Jože Trček, vodja tabora