Plezanja v Občini Log–Dragomer so se začeli med krošnjami dreves. 
Začeli smo leta 1995, ko sem kot študent delal na Osnovni šoli Log-Dragomer. Otroci so izvedeli, da se ukvarjam z alpinizmom in športnim plezanjem ter bili tako navdušeni, da so pristopili do mene. Brez prave opreme, s plezalnim pasom in vrvmi sem jih peljal plezat na drevesa. S pomočjo takratne ravnateljice Karoline Jarc smo leta 1996 v zadnjem delu velike telovadnice zgradili majhno plezalno steno in na predbožični večer tega leta steno tudi dokončali. V šolskem letu 1996/97 smo na Osnovni šoli Log–Dragomer začeli s plezalnim krožkom. Ker nismo imeli oprimkov, smo na steno pritrdili lesene oblike in kamne, veliko pa smo z otroki plezali tudi zunaj na naravnih plezališčih. Kasneje smo postali sekcija Šolskega športnega društva, leta 1999 pa smo že začeli razmišljati o lastnem društvu. Tistega leta smo s Tomažem Humarjem organizirali velik dogodek za otroke z rakom in povabili različne znane plezalce.

Katere so bile ključne prelomnice v razvoju društva? 
Prelomnica je bila že sama ustanovitev društva ŠPD Korenjak leta 2001. Nato so sledile druge: otroci, s katerimi smo leta 1996 začeli plezati po drevesih, so ob ustanovitvi društva ravno prenehali plezati, a so za njimi prišli mladi perspektivni plezalci. To je bil trenutek, ko smo prvič začeli razmišljati o bolj resnih pristopih in treningih ter pričeli pripravljati vadbene programe. Iz njih je nastala knjiga “Plezanje kot igra”, ki je bila velik uspeh. Knjiga je bila dvakrat razprodana in je omogočila večjo prepoznavnost našega dela. 
Druga prelomnica je bila organizacija tekmovanj. Leta 2007 smo organizirali prvo večjo tekmo z najboljšimi slovenskimi plezalci. Začeli smo popolnoma od začetka, na gradbenem odru postavili plezalno steno in gostili takratno slovensko plezalno elito. Naslednje leto smo s pomočjo Občine postavili prvo zunanjo plezalno steno, kar je bilo v tistem času unikatno in nam je omogočilo pripravo večjih dogodkov. Tako je leta 2009 sledila organizacija tekme državnega prvenstva, leta 2011 pa smo prvič organizirali tekmo za svetovni pokal, ki je bil velik izziv, a smo jo uspešno izpeljali. Marsikdo še ne ve, da je bila tekma za svetovni pokal v balvanskem plezanju na Logu prva tekma v zgodovini Slovenije in je tovrstno tekmovanje  doživelo še dve ponovitvi, in sicer v letih 2012 in 2013. 

Kakšna je bila vizija društva ob ustanovitvi? 
Vizija je bila otroke navdušiti za plezanje in jim omogočiti, da skozi igro dosežejo zadovoljstvo. Kasneje smo si zadali tudi tekmovalne cilje, zdaj pa želimo doseči visoke tekmovalne rezultate. Kljub temu, da se vizija društva spreminja skozi čas, še vedno verjamem, da se največ doseže skozi igro.

Kako ste prišli do spoznanja, da je igra najučinkovitejši pristop za doseganje rezultatov? 
Med študijem sem nekaj časa delal v vrtcu in tam spoznal, kaj vse se lahko otroci naučijo zgolj skozi igro. Kasneje sem to igrivost in metodo poučevanja prenesel v delo s predšolskimi otroki. Izkazalo se je, da je to prava pot. Z uvedbo igre v plezalne treninge in z doseženimi prvimi medaljami je postalo jasno, da je to to. Ali kot pravi Luka Dončić, ko doseže več kot štirideset točk na tekmo: »Samo delal sem, kar imam rad. Igral sem se košarko«.

Kakšno vlogo imajo starši otrok pri projektih ŠPD Korenjak? 
Starši so ključni za vse, kar smo dosegli. Pomagali so pri gradnji prve plezalne stene, organizaciji tekmovanj, vzdrževanju infrastrukture in drugih projektih. Vse, kar je bilo narejeno, je bilo s pomočjo staršev, saj društvo ni komercialno in deluje prostovoljno. Vzdrževanje stene in organizacija tekmovanj sta odvisna od njihovih prispevkov, bodisi finančnih bodisi v obliki prostovoljnega dela.

V društvu se ne ukvarjate le s plezanjem, temveč se lotevate tudi organizacije različnih dogodkov. 
Organizacija dogodkov ima dolgo zgodovino. Kot študenta sva skupaj s Katarino Andlovic, ki je vodila plesno skupino na Osnovni šoli Log–Dragomer, organizirala različne dogodke. Začeli smo že v 90-ih z raznimi delavnicami, dobrodelnimi prireditvami in koncerti. Takrat smo se lotevali tudi nekoliko večjih projektov, med njimi je bil koncert skupine Foxy Teens, ki so bile v tistem času izjemno popularne ter plesno akrobatska prireditev, na kateri je nastopilo več kot deset skupin in širše okolice Slovenije. Organizacija dogodkov mi je veliko dala, to sem res rad počel, zato smo z organizacijo dogodkov nadaljevali tudi v Korenjaku. Poleg tekem smo se lotevali tudi velikih glasbenih projektov, kot sta bila na primer koncert Siddharte po koncu tekme za svetovni pokal ali pa dobrodelni koncert Alye. V društvu smo organizirali tudi različne seminarje in dogodke za lokalno skupnost. Letos smo na primer pripravili večer najlepših slovenskih pesmi za upokojence.

Kakšen je bil odziv starejših na vaše povabilo? 
Skupina starejših občanov vsak dan pridno vadi na asfaltni ploščadi pred plezalnim centrom Društva Korenjak. Večkrat se srečamo in prijazno pozdravimo ter malo pokramljamo. Sredi poletja sva z Miho Lenaršičem, predsednikom Društva upokojencev Log, prišla na idejo, da starejše občane povabimo v plezalni center in posebej zanje pričaramo nepozaben večer. In če vprašate njih, je bil resnično nepozaben.

Se vam zdi, da takšni dogodki pripomorejo k večjemu občutku povezanosti med generacijami? 
Vsekakor. Tega ne smemo zanemariti. Komaj čakam, da se znova podružimo. 

Kako športno plezanje vpliva na mlade in zakaj postaja tako priljubljeno? 
Športno plezanje omogoča razvoj gibalnih sposobnosti, samozavesti in socialnih veščin. Danes ta šport postaja izjemno priljubljen. Športno plezanje je v Sloveniji zaradi izjemnih rezultatov naših športnih plezalcev postalo zelo razpoznavno in je v zadnjih letih resnično napredovalo. Kljub priljubljenosti pa se večina mladih okoli 16. oziroma 17. leta oddalji od športa zaradi šolskih obveznosti in drugih interesov. V društvu se trudimo, da otrokom privzgojimo ljubezen do športa in športne aktivnosti. Pomembno se nam zdi, da otroke k plezanju usmerjamo kot k hobiju ter s tem šola ostane na prvem mestu.

Kljub temu pa, kot ste omenili, si v društvu želite tudi visokih športnih rezultatov? 
Tako je, naš cilj je doseči visoke tekmovalne rezultate tudi na mednarodnih tekmah. Ključ do uspeha bo profesionalizacija trenerskega kadra, saj je šport postal olimpijska disciplina in zahteva resno strokovno delo. Prav tako si želimo še naprej spodbujati sodelovanje med generacijami in organizirati dogodke, ki povezujejo skupnost. Če nam uspe, bo naslednja v duhu božičnega jazza.

V. L.