Tudi naša šola je prostor najrazličnejših srečevanj, zaradi katerih ne šole ne igrišč nismo zapirali z ograjami, saj smo si želeli, da bi lahko vsi občani našli v šoli ali okoli nje svoj prostor. Razumemo, da je šola nekakšna last vseh.

Nekateri mladi, ki se v poznih popoldanskih in nočnih urah zbirajo okoli šole, pa žal ne razumejo, kaj je skupna lastnina in kako z njo ravnati, da bi jo lahko uživali vsi, mlajši in starejši od njih. V okolici šole tako popivajo, kadijo in preprodajajo prepovedane droge. Vedejo se objestno in namerno povzročajo škodo: pišejo po fasadi šole, uničujejo vhode, delajo škodo na parkiranih avtomobilih … Četudi vemo, kdo so, je policija zaradi ohlapnih predpisov največkrat nemočna. Nekaj objestnežev meče slabo luč na vse mlade v kraju. Radi bi, da bi starši bolj vedeli, kje so njihovi otroci v tem času, kaj tam delajo in s kom in kako se družijo.

Radi bi tem mladim povedali, da šola ni le naša, ampak tudi njihova, da so jo obiskovali njihovi starši, oni in da jo bodo jutri obiskovali njihovi otroci. Žal pa naš glas do njih ne seže.

Ne moti nas, da se zbirajo v okolici šole, radi pa bi jih prosili, naj odpadke odvržejo v koše za smeti, naj ne delajo škode na fasadi in drugod, da bo šola lahko še naprej v ponos vsem krajanom v Občini Log - Dragomer.

Zaradi tega, ker so vlamljali že prej, je šola varovana z alarmom, pozorni pa so tudi sosedje.

V noči s 3. na 4. oktober pa so nepridipravi ponovno vlomili v šolo – tokrat v prostore hišnika in kurilnice, ki so edini z alarmom nezavarovani deli šole. Naredili so veliko škode na obeh vhodnih vratih in odtujili vse orodje in stroje, ki jih hišnik uporablja za vzdrževanje stavbe (visokotlačni čistilec, kosilnico na nitko, obodno žago, rač. procesor, tračno brusilko, krožno žago, vrtalne stroje, vse kovčke z orodjem, motorno žago itd.). Ker pa vlomilci vseh predmetov očitno niso mogli odpeljati z avtom ali pa jih niso potrebovali, so dve ročni kosilnici in likalnik pustili v bližnjem gozdu.

Te tri predmete je našel sosed šole Janko Kavčnik, ki jih je shranil in vrnil v šolo. Gospod Kavčnik skrbno spremlja dogajanje v okolici šole in je nekakšna priča vsemu. Ve, kdo kaj dela, saj mladino pozna. Je nekakšen varuh naše šole, čeprav objestnih dejanj ne more v celoti preprečiti. Za vse informacije in njegov trud se mu iskreno zahvaljujemo.

Mag. Mihaela Mrzlikar, ravnateljica