V prijetnem ambientu se je v tednu pred prižigom prve adventne svečke odvila delavnica izdelovanja adventnih venčkov. Kot pravijo v KUD Kosec, ki že tradicionalno pripravlja delavnico v okviru svoje Sekcije za ohranjanje kulturne dediščine in starih običajev, je dogodek presegel pričakovanja, saj se je vabilu odzvalo veliko število ljudi. Udeleženci so lahko izbirali med različnimi materiali in barvami, ki so jim dale več kot dovolj možnosti, da so lahko izrazili svojo kreativnost in izdelali venčke v skladu z njihovim okusom. Čeprav so bili venčki vsak po svoje unikatni, jim je bilo zagotovo skupno zelenje, ki so ga vpletli v okroglo osnovo.

V krščanstvu adventni venec, spleten v krog, simbolizira večnost. Krog naj bi spominjal na Stvarnika ter na njegovo neskončnost in milost, ki ne pozna začetka niti konca. Praviloma mora biti venec spleten iz zimzelenega vejevja, simbolizira pa novo življenje in upanje ter vnovično rojstvo. Svoj pomen imajo tudi sveče, ki jih je bilo najprej pet oziroma po nekaterih pričevanjih 24. Danes praviloma venec krasijo štiri sveče, njihove barve pa imajo v različnih tradicijah različen pomen. Praviloma bi morale biti sveče vijoličaste, to naj bi simboliziralo spokornost in pričakovanje. Svetloba sveč simbolizira nekaj novega, življenje in upanje ter preganja temo, strah in obup, ki se zaradi kratkih dni še povečuje. Sveča, ki se jo prižiga na prvo adventno nedeljo, predstavlja pričakovanje in upanje. Druga sveča simbolizira mir, tretja veselje, zato je ponekod tudi bele ali rožnate barve, in četrta ljubezen. Kot smo omenili, ponekod prižgejo še peto svečo, imenovano Kristusova sveča, ki naj bi zagotavljala luč, upanje in varnost ter naj bi gorela vse dni adventa, vključno s 25. decembrom. Enako vlogo je imelo ostalih 20 sveč, ki so služile kot »luč« za vsak dan v adventu.

V. L.

Foto: KUD Kosec