Okoli dvajset občanov je letos na tedenskih delavnicah pridobivalo znanje tujega jezika. Skupina slušateljev, ki deluje v okviru sekcije DVIG, se jezika uči že od aprila 2012, poučuje jih Olga Drofenik. Druga skupina pa se je z novo profesorico Milojko Babšek angleščine začela učiti novembra 2013. Kot smo izvedeli, so študenti zelo prizadevni, na tečajih manjkajo le izjemoma. »Glavni cilj je, da se nekaj naučimo, drugi cilj je, da treniramo možgane, tretji cilj je, da se lahko odpravimo v tujino, pa se tam ne bomo izgubili – da bomo znali komunicirati s tujci,« je povedala Drofenikova. Z njo se je strinjala Babškova, ki je dodala, da dajejo poudarek pridobivanju znanja za samostojno sporazumevanje. »Tudi tisti slušatelji, ki so že imeli nekaj predznanja, so se v svoji mladosti angleščine učili drugače, kot se je učijo današnji otroci, ki se z angleščino vsak dan srečujejo v vseh medijih in tako že zelo mladi veliko vedo.« Povedala je, da je eden od ciljev tečaja, da študenti pri govorjenju v tujem jeziku pridobijo samozavest, izboljšajo izgovorjavo ter vadijo intonacijo. »Zato se učimo po posebnih programih, uporabljamo tudi interaktivni DVD, ob katerem tečajniki vadijo poslušanje in slušno razumevanje ter lahko znanje obnavljajo tudi doma.« Tedenska srečanja so med profesoricama in študenti spletla prava prijateljstva. »Rezultat tega druženja je, da se imamo enkrat na teden zelo lepo,« je sklenila Olga Drofenik.
Predznanje udeležencev tečaja je bilo na začetku različno, skupna pa jim je bila želja, da obnovijo pozabljeno in osvojijo novo znanje. »Znanja angleščine mi je primanjkovalo, česar sem se zavedala na vsakem koraku. V angleščini se lahko sporazumevaš, kamorkoli greš, nepogrešljiva je tudi, če uporabljaš računalnik. Tečajev ne jemljemo povsem šolsko, da bi se tresli in obremenjevali, ali bomo vprašani in ali bomo naredili napako. Veliko nam pomeni druženje, naša profesorica pa je zelo strpna in sproti popravlja naše napake. Všeč mi je, da tečaj poteka na tak način,« je razloge, da se je pridružila tečaju, opredelila ena izmed udeleženk. Drugi so ji pritrdili; povedali so nam tudi, da so angleščino že s pridom uporabljali v tujini, in pri tem jih je presenetilo, koliko so se naučili ob svojem druženju. Prepričali smo se lahko, da je to res prijetno in sproščeno, za kar ne nazadnje poskrbi tudi pesem, ki odmeva na začetku in na koncu vsake skupne ure. Kot so nam povedali študenti, je petje zelo pomembno; večinoma ob predvajanju zgoščenke prepevajo večne zabavne popevke, občasno jih tudi spremlja kitarist. »Prepevanje je malo za razvedrilo, je dobra vaja za fonetiko in pomnjenje novega besedišča,« je prepričana Milojka Babšek.
Skupini si želita, da bi tečaj nadaljevali tudi jeseni, veseli pa bi bili kakšnega novega udeleženca.

V. Lovrenčič