Zgodovinski projekt, največji dogodek in uresničitev dolgoletne želje občanov po boljšem bivalnem okolju se je uradno začel s polaganjem temeljnega kamna na lokaciji, kjer bo stala čistilna naprava. »Do zdaj smo bili in smo še črna pika v Ljubljanski urbani regiji, saj nimamo urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda,« je pojasnil župan Miran Stanovnik in dodal, da se bo do konca leta 2022, ko mora biti projekt izgradnje čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja končan, to spremenilo. »Pet let je od tega, ko smo se začeli pogovarjati o tem projektu. Zakaj je uspel? Ker smo na vseh organih, na Ministrstvu za okolje in prostor, Službi vlade za kohezijo in na Ministrstvu za gospodarstvo, dobili prave informacije, prave usmeritve, tako da smo preko Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), ki se ji posebej zahvaljujem, pripravili kakovostno gradivo. Posebej bi se rad zahvalil mag. Marjeti Sternad Kuharič, naši direktorici Občinske uprave Log - Dragomer, ki od začetka bedi nad našo vlogo.« Poudaril je še, da si začetka tega projekta ne bi mogli nadejati brez povezovalnosti in sodelovalne drže vseh županov občin, ki so združeni v svetu Ljubljanske urbane regije. »Smo ena redkih regij, ki delujemo zelo enotno, prepoznamo potrebe tudi svojih sosedov, ni nevoščljivosti. Naša občina je dobila skoraj 35-krat več sredstev, kot bi nam jih bi po razrezu, ker smo majhna občina, pripadalo. Ljubljanska urbana regija je svetel zgled in primer dobre prakse, tudi za celo Slovenijo, saj smo dosegli to, da s sodelovanjem dvigujemo rast v regiji, in tudi prispevamo k varovanju okolja. Ta projekt pomeni boljše življenje za naše občane in občanke, hkrati pa kaže na to, da smo v tej regiji usmerjeni v varovanje okolja.«  

S Stanovnikom se je strinjal tudi župan Mestne občine Ljubljana, Zoran Jankovič, ki je v svojem nagovoru prav tako opozoril na kompaktno delovanje Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. »Agencija LUR je lahko zgled, ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Rad bi se zahvalil 25 županom Ljubljanske urbane regije, ki so omogočili, da je občina Log - Dragomer dobila 9 milijonov evrov in ne 300.000 evrov, kot bi ji po ključu pripadalo. Projekt smo podprli soglasno, brez glasu proti, brez razprave.« Župan prestolnice je še dodal, da gre Občina Log - Dragomer z velikimi koraki naprej. »Kolegi župani, iskrena hvala, da znamo razumeti, da moramo kdaj tudi dati kaj od sebe. Dejstvo je, da se je Ljubljana največ odrekla, polovica sredstev bi nam pripadala, ampak ne vem, kaj bi mi delali na Špici, če ne bi očistili tudi dela v občini Log - Dragomer. Naj bo projekt uspešen, čim prej naj se konča.« Da je to zgodba o uspehu je razmišljala tudi državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor, dr. Metka Gorišek. »Rada bi izpostavila uspešno zgodbo Ljubljanskega barja. Je poleg glavnega mesta, sredi infrastrukture, zato se križajo različni interesi, a tu gredo z roko v roki. Tudi projekt čiste Ljubljanice je del te zgodbe o uspehu, Ljubljansko barje je naravni krajinski park in tu gre za sobivanje narave, gradbeništva, turizma, razvoja, varovanja vodnih virov. V zadnji fazi je tako mogoče tudi plavanje na Špici.«

Malokdo verjel v uspeh

Vlogo za pridobitev sredstev so oddali leta 2015 in kot je prepričan župan, je takrat le malokdo verjel, da bo tako časovno in organizacijsko zahteven projekt možno izpeljati. »Pomembno je bilo sodelovanje vseh vpletenih. Ta razpis se je pripravljal kakovostno in strokovno na vseh področjih. Smo namreč eni od redkih, ki smo razpisali javni poziv za izvajanje vseh potrebnih aktivnosti, vključno z izvajanjem gradbenih del. Izvajalca smo izbrali brez zahtevka za revizijo ali pritožbe in s tem nepotrebnega zavlačevanja, kar je najbolj nevarno pri črpanju evropskih sredstev, zato danes v skladu s časovnico polagamo kamen in prehajamo v izvajalno fazo projekta,« je še dodal Stanovnik  

Gradnja končana do konca leta 2022

»Zdaj v igro prihajajo novi igralci, to so izvajalci, ki bodo zaključili naš projekt.« Tempo bo moral biti precej hiter, na voljo ni veliko časa, saj bodo kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo morali zgraditi zgolj v dveh letih in pol. »Mislim, da bo s temi podjetji, ki bodo sodelovali pri gradnji čistilne naprave in odvajanju odpadne vode, gradnja končana še prej kot v dveh letih. Ko uredimo še Rakovo Jelšo v Ljubljani, bom vse skupaj povabil na kopanje na Špico. Potem bo Ljubljanica čista od Vrhnike do izliva v Savo,« je prepričan Zoran Jankovič.

V okviru projekta bodo zgradili nov kanalizacijski sistem v dolžini 23 kilometrov. Vsa komunalna voda bo speljana na centralno čistilno napravo, vse padavinske vode pa v najbližje potoke. Z realizacijo projekta bo dosežena zahtevana priključenost na javno gospodarsko infrastrukturo odvajanja in čiščenja. Na sistem bo tako priključenih 3524 prebivalcev.

Načrtovana je čistilna naprava kapacitete 5.000 populacijskih enot. »Naša lokalna skupnost ima zdaj nekaj več kot 3.600 prebivalcev, tako da imamo še nekaj prostora tudi za poselitev naše skupnosti. V pripravljalni fazi projekta so raziskali več možnosti, tudi da bi se povezali s sosednjimi občinami in na koncu ugotovili, da izgradnjo svoje čistilne naprave lahko optimizirajo do te mere, da je tudi ekonomsko bistveno bolj vzdržna. »Zdaj vidimo, da je bila to prava odločitev. Tudi razmere na trgu se odvijajo tako, da je prav, da smo samozadostni, saj lažje sami upravljamo ceno komunalnega blata, ki bo nastalo. Manj smo namreč odvisni od nekoga drugega, ki bi nam narekoval ceno. Hkrati gledamo tudi naprej, ker opažamo, da se težave s komunalnim blatom poglabljajo. Madžari oz. tujina tega ne sprejema več, zato smo že pred dvema letoma začeli aktivnosti, s katerimi poskušamo biti samozadostni vsaj do te mere, da bi vzpostavili svoje trstične grede, kar pomeni izsuševanje komunalnega blata in bi spet nekaj privarčevali.«

Projekt težak skoraj 15 milijonov evrov

Celoten projekt je bil ocenjen na 14,6 milijona evrov brez ddv oziroma 17,6 milijona evrov z ddv. V oceno so vključeni stroški gradbenih del nadzora, obveščanja javnosti, že vložena sredstva, dokumentacija in ostali stroški, ki so nastajali od leta 2014 dalje. Občina je na razpisu za izbor gradbenih del izbrala Hidrotehnik d.d. v partnerstvu s podjetjema Komunalne gradnje d.o.o. in Trgograd d.o.o. Vrednost gradbenih del znaša 9.797.990,06 EUR brez DDV. Nadzor bo vršil Projekt d.d. iz Nove Gorice, posel je težak 238 tisoč evrov. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi: »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, prednostne naložbe: »Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na področju okolja ter zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredeljujejo države članice in ki presegajo te zahteve«, specifični cilj: »Zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda«. Občina bo lahko počrpala 9 milijonov evrov sredstev, 7,65 milijona bo krila Evropska unija, 1,35 milijona evrov bodo dobili iz proračuna države, razliko pa bo pokrila občina.  

Ujeli zadnji vlak

»Na koncu bomo pozabili, kaj se je dogajalo, kje so cevi ... Zanimalo nas bo samo, kako visok je znesek na položnici. Poslanstvo župana in občinske uprave je, da občanom zagotovimo čim bolj ugodno bivanje in najboljše življenjske pogoje za najnižjo možno ceno. Če ne bi ujeli zadnjega vlaka za črpanje tovrstnih evropskih sredstev, potem bi morali iskati druge poti, ki pa so bolj zahtevne, težje, dražje, vse to pa bi se poznalo na denarnicah naših občanov,« je še zaključil župan.  

Vesna Lovrenčič

Foto: Uroš Modlic