Posamezniku je zato naložena prijavna obveznost, ki ni omejujoča, pač pa izhaja iz pravice posameznika, da prosto izbere prebivališče, vendar pa mora izbrano prebivališče registrirati. Za prijavo oziroma odjavo stalnega in začasnega prebivališča je pristojna upravna enota, ne glede na to, kje ima posameznik prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Posameznik mora spremembo prebivališča prijaviti pristojnemu organu, kadar se v nekem naselju naseli ali spremeni naslov stanovanja, v osmih dneh od naselitve, odjaviti pa pred odselitvijo, kadar se stalno odseli z območja Republike Slovenije.

Postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča se uvede po uradni dolžnosti, če upravna enota podvomi, da posameznik stalno prebiva na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, oziroma če je obveščena, da tam ne prebiva. Ta postopek se uvede tudi v primeru, če se je posameznik za stalno odselil z območja Republike Slovenije ali če nima prijavljenega stalnega prebivališča, čeprav v Republiki Sloveniji dejansko živi. Na podlagi dokončne odločbe, s katero pristojni organ ugotovi dejansko stalno prebivališče posameznika, vpiše v register stalnega prebivalstva novo stalno prebivališče oziroma odjavi stalno prebivališče v primeru stalne odselitve z območja Republike Slovenije. Če pristojni organ v postopku ne more ugotoviti, kje posameznik dejansko prebiva, na podlagi dokončne odločbe posameznika iz registra stalnega prebivalstva izbriše. Če posameznik na območju pristojnega organa dejansko živi in nima prijavljenega stalnega prebivališča, po določbah tega zakona pa ga tudi ni mogoče prijaviti, se za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, oziroma na naslovu tistega organa ali organizacije, ki je posamezniku dal zadnji pomoč.

Za prijavo, pa tudi ohranitev naslova stalnega prebivališča, je potrebna dejanska naselitev na naslovu. Postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča predstavlja zgolj zakonski korektiv pri opustitvi prijavno-odjavne dolžnosti posameznika in je skladen z namenom ZPPreb, ki je v zagotavljanju skladnosti registra z dejanskim stanjem. Ugotavlja in registrira se zgolj dejansko stanje. V postopku se ne odloča o drugih pravicah in pravnih koristi, pač pa se zasleduje le temeljni namen zakona, ta je, da imajo posamezniki prijavljeno prebivališče tam, kjer dejansko živijo. Po dokončnosti izdane odločbe upravni organ le registrira nastalo posledico – naslov stalnega ali začasnega prebivališča, kjer se posameznik dejansko nahaja oziroma kjer prebiva. Ta registracija pa nima vpliva na druga pravna razmerja, še posebej ne lastninsko pravna razmerja. Lastniki nepremičnin imajo možnost, da svoje pravice in pravne koristi, ki izhajajo iz teh razmerij, varujejo na podlagi drugih materialni predpisov oziroma v civilno pravih tožbah.

Upravna enota Vrhnika