»Ne hodi pred menoj, morda ti ne bom sledil, ne hodi za menoj, morda te ne bom vodil, hodi ob meni in bodi moj prijatelj.« Na ta lepi izrek francoskega novinarja, pisatelja in filozofa Alberta Camusa nas večkrat spomni učiteljica Olga, iskriva in modra članica naše skupine druženje starejših Dragomer - Lukovica, ki se srečuje že od oktobra lanskega leta. In to vsak ponedeljek. Mi v resnici hodimo drug ob drugem, vsi učitelji, vsi učenci in dobri prijatelji. Počasi in neopazno se med nami krepi čudoviti občutek pripadnosti. Vsak človek si želi nekam ali nekomu pripadati.
Skupina, ki deluje pod strokovnim vodstvom instituta Antona Trstenjaka in pod okriljem Društva upokojencev Dragomer - Lukovica bo konec maja uspešno zaključila svoje prvo šolsko leto. Pri preverjanju znanja s področja preprečevanja padcev smo dobro odgovarjali in bili s strani mentoric Valerije in Erne vsakič pohvaljeni, česar si vsakdo izmed nas nedvomno želi. Sedmega maja smo prejeli 10 spominskih diplom in oči svežih diplomantov so zažarele. Za kratek čas se nam je pridružil tudi naš župan gospod Miran Stanovnik in bil navdušen nad našo pozitivno naravnanostjo in dobro voljo. Zaželel nam je, da bi še dolgo ohranjali radost druženja in učenja ter širili tovrstno kulturo tudi naprej.
V času tečaja smo spoznali, da je padec v starosti velikokrat usoden, tako za tistega, ki pade, kot za njegove svojce. Izguba samostojnosti prizadene vse. Vendar možnosti za padec lahko zmanjšamo. Kako? Vse je zelo preprosto, nič novega. V ospredju je redno, vsakodnevno gibanje, kajti le tako ohranjamo nujno potrebno mišično maso in ostajamo v dobri telesni kondiciji. Izvajanje vaj za krepitev ravnotežja se bogato obrestuje. Nadalje je pomembno, da pri delu nismo »furijasti« in da hitimo počasi. Poskrbeti moramo za zdravo prehrano, za varno bivalno okolje z odstranitvijo preprog in namestitev držal v kopalnici in stranišču. Jože, naš vitalni in tehnično naravnan človek nas je prepričal, kako zelo pomembno je vzdrževati red v hiši in postavljati stvari na svoje mesto. Mimogrede se spotaknemo ob čevlje ali vrečko iz trgovine. Ana, bistra, tiha, skorajšnja 90-letnica je sprejela, da določenih opravil ne zmore sama, zato zaprosi za pomoč svoje otroke ali sosede. In tako je tudi prav, saj nas želja, da bi vse opravili sami, pogosto pripelje do nesrečnega padca. Lojzka, šaljiva in iskriva članica pa nam s svojo dobro voljo vsakič sporoča, da se je v življenju treba pogovarjati, se znati poveseliti in s tem hraniti tudi duha. In ker je dobra informacija ob pravem času čisto zlato, nas z njo vsakič obogati Nataša. Prav vsak član naše skupine s svojo edinstvenostjo predstavlja neprecenljivo vrednost.
Naša srečanja so obarvana tako strokovno kot družabno. Pozdravimo se s prijateljskim objemom in prisrčnimi besedami dobrodošlice. Izostanki so redki, saj so teme zanimive in koristne. Željni smo novega znanja in prijetnega pogovora, ne sme pa manjkati niti smeh. Vidimo se spet oktobra ob začetku fakultetnega šolskega leta. Prijetne počitnice!

Eleonora Benedetič, Alojz Žgajnar, Erna Kos Grabnar