Lastniki psov morajo na javnih površinah za svojimi živalmi počistiti iztrebke ne glede na to, kje pes opravi svojo potrebo. Na Občini pravijo, da je kultura pobiranja iztrebkov za pasjimi ljubljenčki iz leta v leto boljše razvita, a ne pri vseh. Medtem ko njihovi kužki kakajo, nekateri lastniki gledajo stran ali pa se pretvarjajo, da so doma pozabili vrečko, s katero bi iztrebek odstranili in tako mečejo slabo luč tudi na tiste lastnike psov, ki vestno počistijo iztrebke. 

»V zvezi s to problematiko na Občini dobimo več pripomb na račun pobiranja pasjih iztrebkov. Teh je bilo v zadnjem času kar nekaj,« so nam pojasnili na Občinski upravi, kjer ne vedo ali je pasjih iztrebkov več kot v preteklosti ali pa so ljudje postali bolj pozorni na to problematiko. »Morda smo prejeli več pripomb zato, ker se občani v času epidemije več sprehajali po lastni občini, morda se je povečalo število sprehodov s psi, ker so bili ljudje več doma ali pa je kultura pobiranja iztrebkov slabša,« še dodajajo.  

Koši, opremljeni z vrečkami za iztrebke

Občina Log - Dragomer mrežo pasjih košev vsako leto dopolnjuje s postavitvijo novih. Trenutno je po občini postavljenih 21 košev za pasje iztrebke ter še 17 navadnih košev. »Koše na JP KPV d.o.o. redno praznijo in nadomeščajo manjkajoče vrečke,« pravijo na občini in dodajajo, da je možnosti za skrb za okolje in pobiranje pasjih iztrebkov dovolj. Lastnik, vodnik ali skrbnik živali mora v naselju počistiti iztrebek. Odloži ga lahko v za to predviden zabojnik za živalske iztrebke oziroma pasji koš ali pa ga zavije v plastično vrečko, ki jo prinese s seboj ter ga odloži v zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov oziroma v mešane »črne« zabojnike.

MIRED nadzor vrši v okviru vsakodnevnih nalog

Kot pravijo na Skupni upravi MIRED, ki pokriva območje osmih občin, se s problematiko pasjih iztrebkov srečujejo v vseh občinah. Inšpektorji sprehajalce psov večinoma preventivno opozarjajo na njihove dolžnosti, s čimer skušajo pripomoči k boljšemu sobivanju človeka in psa. »Lahko rečemo, da tedensko opozorimo nekaj lastnikov psov glede izvajanja določb tako Zakona o zaščiti živali, kjer mora lastnik imeti psa na povodcu kot čiščenja iztrebkov za živaljo,« pravijo na Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu, kjer so nam še zaupali, da se ljudje na opozorila odzivajo pozitivno in spoštujejo ukrepe pooblaščenih uradnih oseb. Dodali so, da za to kršitev redko izrečejo globo za prekršek. »Res pa je tudi, da mora inšpektor oz. občinski redar kršitev sam zaznati, da lahko s tem obremeni vodnika psa ali živali. Posredno ugotovljanje teh kršitev je z vidika dokaznega bremena nima zagotovljenega učinka in lahko služi le kot opozorilo,« pojasnjuje Dean Stepančič, vodja Medobčinskega redarstva. Izpostavil je še, da več težav s pasjimi iztrebki zaznavajo izven naselij, kjer so pristojnosti MIRED omejene in sodijo v pristojnost inšpektorjev za kmetijstvo in lovstvo. 

Kazni za nemarneže so sicer precej visoke, nepobran iztrebek občane občine Log - Dragomer stane 100 evrov. A strah pred kaznijo ne sme biti edini motiv za pobiranje iztrebkov. Razlogi so najmanj trije: veterinarski ali zdravstveni, higienski in okoljski. Kot pojasnjujejo na Kliniki za male živali, ki deluje v okviru Veterinarske fakultete v Ljubljani, nam iztrebek da podatek o zdravstvenem stanju psa. »Če redno pobiramo iztrebke za svojim psom, spremljamo ali je njegova prebava primerna. Pobiranje pasjih iztrebkov, predvsem v urbanih naseljih, je zelo pomembno, saj se v pasjih iztrebkih nahaja izredno veliko število bakterij. Med njimi so nekatere odgovorne za pojav bolezni tako pri psih kot tudi pri ljudeh (Campylobacter, Salmonella, Yersinia in E. coli). Nekatere izmed teh bakterij so lahko tudi odporne na številne antibiotike. Poleg bakterij se lahko v pasjem blatu nahajajo tudi paraziti, kot so gliste Toxocara canis, protozoji Giardia in Cryptosporidium, ki so škodljivi tako za druge pse kot za ljudi. Najbolj izpostavljeni so seveda otroci in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom.« Z okoljevarstvenega vidika pa je pobiranje iztrebkov pomembno zato, da ne pride do onesnaženja zemlje ne samo s patogenimi klicami, ampak tudi z antiparazitiki.

V. L.