Na čudovito sončno sobotno jutro, 17. junija, smo se odpravili na planinski izlet na Svete Višarje (Monte Santo di Lussari). Z osebnimi avtomobili smo se zapeljali mimo Jesenic, Kranjske Gore in Rateč do Trbiža (Tarvisio). V Žabnici na italijanski strani smo na manjšem parkirišču parkirali avtomobile. Iz Žabnice (815 m) je bilo dve uri in pol hoje. Strma pot je potekala po Višarskem grabnu ob znamenjih križevega potu in višarskih potokov z manjšimi slapiči. Nekateri člani so si izbrali bližnjice po gozdnih poteh. Prispeli smo do spomenika Nebeška pešpot, ki označuje kraj božje poti treh narodov; Slovanov, Germanov in Romanov, in gorske vasice Svete Višarje (1790 m). V objemu čudovitega razgleda, ki se odpira na vse strani, številnih vrhov, cerkve višarske Matere božje in trgovinic s spominki smo bili očarani. V bližini zgornje kabinske žičnice pri križu smo naredili daljši postanek za malico in skupinsko fotografiranje. Za cerkvijo smo stopili do drugega vrha h križu, kjer smo imeli čudovit panoramski razgled. Krožna pot nas je vodila ob smučišču navzdol mimo kapelice do višarske planine z lesenimi hiškami (1570 m). Desno od smučišča je bil čudovit pogled na vrh Kamnitega lovca. Ko smo prišli do parkirišča, se je zgodila manjša nezgoda. Spustila je Tonijeva avtomobilska guma. Fantje so se hitro lotili menjave in rešili neprijeten položaj. Zapeljali smo se do Belopeškega jezera (Laggi di Fusine). Ogledali smo si del jezera ter se skozi gozdiček sprehodili do naslednjega. Ponujali so se nam lepi razgledi na vrhove z bližnjim Mangartom in zeleno-modro jezero alpske doline. Čudovit dan smo zaključili z odlično kavico v Kranjski Gori.

Lili