Januarja je Hidrotehnik na Barju začel z izvedbo ukrepov za izboljšanje stanja habitata koščičnega škratca. Kot nam je povedal Miha Lukek, so izvedli obnovo štirih jarkov, ki so bili leta 2018 popisani kot neprimerni habitati, a se nahajajo v bližini obstoječih populacij. »Ukrepi so bili izvedeni na Štengarjevem grabnu, Bluškem jarku, Curnovcu 3 in Ajdkovem jarku. Na zadnjem je bila izvedena samo košnja in poseg, čistilo pa se je del Bluškega potoka in Curnovca 3.« Naš sogovornik je pojasnil, da se čiščenje v tem primeru izvaja na drugačen način kot takrat, ko zagotavljajo pretočnost jarkov. »Tu v ospredju ni toliko vodarski vidik, temveč se ukrepi osredotočajo na koščičnega škratca, da se to zaščiteno vrsto ohrani.« Na posameznih odsekih je bila tako izvedena košnja obrežne in vodne vegetacije ter njena odstranitev in posek gosto obraslega grmičevja in vejevja, ki je rastel oziroma ležal v strugi in oviral pretok. Na odsekih treh jarkov je bil opravljen strojni izkop panjev in izkop mulja, ki je bil nato splaniran ob jarku.

Izvedeli smo, da je bilo letošnjo zimo končanih le okoli petnajst odstotkov predvidenih ukrepov. »Dela se dogajajo v dveh sklopih in za vse posege je potrebno pridobiti dovoljenja različnih institucij. V letošnjem letu smo dobili dovoljenje za prvi sklop posegov v naravo, ki ga je izdala vrhniška upravna enota. Do naslednje zime pa bomo dobili še dovoljenje UE Vrhnika za drugi sklop in dovoljenje UE Ljubljana za prvi in drugi sklop,« je pojasnil Lukek.

Dela sicer potekajo v okviru evropsko sofinanciranega projekta Poljuba, s katerim bodo reševali ogrožene vrste in ohranjali mokrotne habitate. Financirala ga bosta evropski sklad za regionalni razvoj (80 odstotkov) in Slovenija, njen nosilec pa je Krajinski park Ljubljansko barje. Skupna vrednost projekta je 4 milijone evrov. V okviru projekta bodo skušali obvarovati ogrožene vrste, ki so naseljene na mokrotnih habitatih, med njimi orhidejo loeselovo grezovko, metulja strašničin mravljiščar in barjanski okarček, hrošča puščavnika, kačjega pastirja koščičnega škratca, dvoživko hribskega urha, edino avtohtono sladkovodno želvo pri nas, močvirsko sklednico in travniško ptico selivko, kosca. Ob koncu projekta bodo vzpostavili tudi učno pot na Rakovi Jelši, kjer bodo obiskovalci dobili informacije o vrstah, živečih na Ljubljanskem barju.

V. L. 

Foto: Miha Lukek