V zadnjih avgustovskih dneh, malo pred iztekom poletnih počitnic, smo se odločili, da obiščemo tematsko oglarsko pot na Dolah pri Litiji.
Podeželsko okolje obiskovalcem ponuja obisk oglarskih poti, srečanja s prijaznimi in gostoljubnimi domačini ter edinstvena doživetja tradicionalnega oglarstva v osrčju dolenjskih gozdov. Pravijo, da je njihovo oglje najbolj kakovostno v Sloveniji.
Najprej smo se ustavili v Košinovem mlinu. Mlin je v družinski lasti vse od 19. stoletja in ves čas obratuje. To je vodni mlin, postavljen ob potoku Bistrica, ki ima dovolj močan pritok vode, da obratuje preko celega leta. Meljejo ajdo in pšenico, delno so lesene dele konstrukcije zamenjali s kovinsko, ki kljubuje času, ostali deli, tudi mlinski kamen, so še originalni.
Naslednji postanek je bil v Muzeju legendarnih klaviatur, imenovan Polymelos in v lasti Tonija Povšeta. Muzej se nahaja v nekdanji znani gostilni »Pri Tončku«, ki je delovala vse od leta 1900 in slovela daleč naokoli. Po smrti staršev sin ni nadaljeval z gostinstvom, saj je izjemno nadarjen glasbenik, odličen harmonikar in vsestranski glasbenik, ki obvlada različne instrumente ter mnogo glasbenih zvrsti. Nekaj desetletij je igral v tujini, po vrnitvi v domači kraj pa je postavil muzej in ga opremil z mnogimi glasbenimi instrumenti, ki jih je premišljeno izbiral tako na domačih tleh kot v tujini. Še vedno veliko igra, a njegovo igranje v domači hiši vam bo ogrelo srce, pobožalo dušo in ušesa, njegov glas pa vas bo ponesel v preteklost, spomnil na mnoge uspešnice različnih domačih ter tujih interpretov in samo še uživali boste.
Samo streljaj od gostilne zakonca Vesna in Daniel Povše ustvarjata iz slovenskega lesa lične in uporabne predmete ter izdelke za vsakodnevno uporabo v gospodinjstvu ali jih kot priložnostno darilo.
Pot smo zaključili na oglarski Domačiji Brinovec. Že na poti smo si ogledali kopo, v kateri se je že kuhalo oglje. Kadilo se je iz dimniških lukenj in nas z vonjem opozarjalo, da se dogaja proces spreminjanja lesa v oglje. Prikaz krajšega filma je ponazoril delo oglarjev, ki ni le težko fizično delo, temveč je tudi nevarno, potrebno je timsko delo, veliko izkušenj in seveda čas. Kope so različno velike, od »mulcev« z nekaj kubičnimi metri lesa do kop velikank; poprečno kope vsebujejo od 100 tja do 300 kubikov lesa in tehtajo okoli 5 ton. Od prižiga kope do končnega procesa je potrebnih okoli 21 dni, potem pa še nekaj dni, da se kopa razdre, oglje ohladi in spakira v vreče. Običajno je povezanih več lastnikov domačij, ki se pri delu izmenjujejo. Po meritvah temperature v kopah se je izkazalo, da te sežejo od 320 pa tudi do 700 stopinj Celzija, kar samo potrjuje, kako pomembne so izkušnje pri delu s kopo. Naj samo še povem, da navadno prvi prižig kope opravi ženska.
Izlet smo zaključili v Višnji gori z ogledom prenovljene hiše iz 17. stoletja in v Hiši krajnske čebele poizkusili stezičarja. Ne veste, kaj to je? Naj ostane mala skrivnost, ki jo boste razkrili, če se odločite za obisk krajev, ki smo jih ta dan spoznali. Verjemite mi, krasen izlet je to bil.
Dragica Krašovec