»Pred desetletji smo gradili hišo. Na hitro smo končali zgornji del in se vselili. Ko je na obisk prišla prvič mama, je pohvalila, kako lepo smo vse uredili, potem pa je hudomušno dodala: "Ivan, postarati pa se ne boš smel!" Ker so moje oči radovedno spraševale, zakaj, je dodala: "Stopnic imate preveč.«

V zadnjem desetletju po Evropi prilagajajo hiše in stanovanja, da bi bili ljudje ob starostnem pešanju doma čim dlje samostojni. Bistveni del je tudi ozaveščanje ljudi o do starosti prijazni gradnji ter pomoč pri preurejanju hiš in stanovanj, da so bolj primerna in varna za stare ljudi.

V Sloveniji je 21,6 % ljudi starejših od 65 let, to je 460.000 ljudi. Raziskava o tem, kaj ljudje na starost potrebujejo, kaj zmorejo in kaj hočejo (Staranje v Sloveniji, 2013) je pokazala, da morajo do svojega stanovanja prehoditi povprečno dobrih 15 stopnic. Tisti, ki živijo v pritličju, imajo večinoma nekaj stopnic zaradi podkletenih hiš, precej jih živi v prvem nadstropju, nekateri pa še v višjih brez dvigala. V visoki starosti je vsaka stopnica lahko ovira, da bi človek prišel iz svojega stanovanja na prosto in potem nazaj. Če se giblje še s
pomočjo hoduljice ali vozička, ga stopnice zlahka obsodijo na zapor v lastnem stanovanju.

Ovir za varno samostojno življenje v starosti je v obstoječih stanovanjih še cela vrsta. Kopalnice z visokimi kopalnimi kadmi, v katere starejši človek težko pride, so zelo nevarne, da kdo pade in se polomi. Še nizke tuš kabine niso brez nevarnosti – mokra tla drsijo. Veliko lažje in varneje je že, če namestimo na zidu ob kadi, stranišču in umivalniku držala, da se človek prime. Ali če je v kadi montiran kopalni sedež. Če kupimo za par evrov vsaj nedrseči tepih, ki se prisesa na tla kadi.

Veliko vrat je preozkih za invalidski voziček. Pri gradnji ali adaptaciji stanovanja je dobro misliti na širino vrat. Po kapi, po kaki nesreči ali v onemoglosti se nam lahko bistveno izboljša gibljivost, če se vozimo po stanovanju in ven na vozičku.

Tudi pragi, ki jih zdravi sicer zlahka prestopimo, so takrat, ko človek opeša in ne more več dvigati nog, pogost »kamen spotike«, da marsikdo pade in se poškoduje.

Največ smo gradili med leti 1970 in 1990. Kdo neki je tedaj mislil, da se bomo postarali! Pogosto se niti ne zavedamo, da potrebujemo prilagoditev bivalnega okolja ali pa se zanjo ne odločimo, ker mislimo, da je za to potrebna draga prenova. Vendar to ni nujno res! Izkušnje iz tujine kažejo, da je v več kot 60 % primerov dovolj manjša prilagoditev opreme, ki ne predstavlja večjih stroškov. Po Evropi je zadnja leta prilagajanje stanovanj prvi in najbolj množičen ukrep »dolgotrajne oskrbe« – pravzaprav priprave na samostojno življenje ob starostnem pešanju.

Zato smo se tudi v okviru projekta Podaj roko 2 odločili, da v letošnjem letu naslovimo to pomembno področje. Prva priložnost bo že 13.februarja, ko nam bo strokovnjak iz podjetja TRIDESIGN na strokovnem predavanju predstavil glavne pomanjkljivosti obstoječih ureditev stanovanj in predstavil osnovne rešitve za bivanje v starosti. V prihodnjih mesecih (do maja 2025) pa bo njihov strokovnjak 1x mesečno na voljo v Pisarni za starejše za individualna strokovna svetovanja (točne termine vam še sporočimo, več informacij o možnosti svetovanj pa boste izvedeli tudi na samem uvodnem predavanju, zato ga nikar ne zamudite). VABLJENI!

Za več informacij pokličite na tel. številko Pisarne za starejše: 041/ 349 812 ali nam pišite na elektronski naslov: podajrokopisarna@gmail.com

Besedilo: Katja Bhatnagar in Jože Ramovš (Inštitut Antona Trstenjaka)