Že dolgo je jasno, da se javno-zasebno partnerstvo v športnem parku v Dragomerju ni izšlo tako, kot sta si zamislila partnerja. Spor ima že zelo dolgo brado, zasebnik je med drugim na arbitražnem sodišču dvakrat vložil tožbo. V zadnji je zahteval razdrtje pogodbe o vzpostavitvi javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo prej omenjenega objekta, in sicer zaradi krivde občine, posredno pa je razdrtje pogodbe zahteval iz objektivnih razlogov, torej brez krivde. Arbitražni senat je v leto in tri mesece dolgem tajnem postopku odločbo izdal na začetku avgusta. V njej krivde za nastalo situacijo ni pripisal ne eni, ne drugi strani ter odločil, da je izpolnjevanje pogodbe postalo objektivno nemogoče, in sicer zato, ker stranki ne moreta doseči soglasja, potrebnega za sklenitev nadaljnjih pogodb, s katerimi bi uredili medsebojna razmerja. Dva meseca kasneje je sedem svetnikov na župana naslovilo zahtevo po sklicu izredne seje na temo zaključka arbitražnega postopka. Z njo so od župana zahtevali, da jih seznani z arbitražno odločbo, jim predstavi nadaljnje pravne postopke, jih seznani z analizo, ki bo pokazala, kako bo arbitražna odločba vplivala na stabilnost javnih financ, pričakovali pa so tudi predlog župana o ugotavljanju morebitne odgovornosti odgovornih oseb Občine Log - Dragomer ter predlog, s katerim bi razkrili, na kakšen način bi povrnili morebitno škodo, ki je občino doletela zaradi arbitražne odločbe.

Svetniki razpravljali pet ur, dve uri za zaprtimi vrati
Tokratna izredna seja občinskega sveta je imela na dnevnem redu le eno točko, a je bila ta tako kompleksna, da so svetniki za mizami sedeli kar dolgih pet ur. Prvi dve uri sta minili v znamenju podajanja žogice med županom in sklicatelji seje, odvetnica občine je svetnikom predstavila arbitražno odločbo ter odgovarjala na svetniška vprašanja, svojo plat medalje je pojasnil tudi zasebni partner Jože Remec, ki je proti občini vložil tožbo in ji očital več kaznivih dejanj, opozoril pa je tudi na napake v arbitražnem postopku. Nato pa so svetniki na mize dobili predlog, da bi del seje, zaradi varovanja poslovne skrivnosti, zaprli za javnost. Ta predlog je med občinstvom sprožil precej negodovanja, a so svetniki, po utemeljitvi, zakaj je to potrebno in zakaj te podteme ni mogoče prestaviti na konec seje, z večino glasov sklenili, da se sejo pri obravnavi predloga župana o nadaljnjih pravnih postopkih v zvezi z izvršljivostjo odločbe, zapre za javnost. Svetniki so sejo nadaljevali brez občinstva, ki je v dvorano ponovno lahko stopilo čez približno dve uri. Peščica najbolj vztrajnih je v zadnji uri lahko prisluhnila razpravi svetnikov na temo finančne vzdržnosti proračuna, odgovornosti in povračila morebitne škode.

Kaj pravi arbitražna odločba

Tokratni arbitražni postopek se je začel maja lanskega leta s tožbo družbe Tehnocommerce, d. o. o., v kateri je zahtevala razdrtje pogodbe o vzpostavitvi javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo športnega objekta v športnem parku Dragomer. Zasebni partner je trdil, da ne more izvajati sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Trdil je, da je krivda na strani občine, ker skozi daljše časovno obdobje ni izpolnjevala svojih pogodbenih obveznosti, ni sofinancirala koncedirane dejavnosti, ni prispevala za stroške upravljanja, vzdrževanja in zavarovanja, ni želela z njim skleniti pogodb, ki so bile predvidene s to krovno pogodbo, ni želela realizirati razdelitve etažne lastnine ter med drugim tudi zato, ker je omogočala uporabo objekta zunanjim koristnikom, ki naj bi zasebnemu partnerju povzročali visoke stroške. Zato je zgoraj omenjeno podjetje zahtevalo povračilo vseh vlaganj v ta objekt, ki jih je ocenil na nekaj čez milijon evrov.

Občina je temu nasprotovala. Trdila je, da je pogodbo kljub nesoglasjem mogoče izpolnjevati, da obstajajo inštrumenti, ki jasno opredeljujejo, kakšne so pravice in obveznosti ene in druge strani ter da kršitev ni.

Arbitražna odločba v delu, ki piše o utemeljenosti posameznih zahtevkov, zavrača zahtevke zasebnega partnerja in dalje pravi, da krivde za nastali položaj ne more pripisati le eni stranki. »Glede morebitne krivde ene ali druge stranke za tako nastali položaj lahko arbitražni senat le ponovi ugotovitve iz obrazložitve v sporu SA 5.6-10/2013. Senat nima možnosti oblikovati pogodbene volje strank. Če stranki tega nista zmožni ali voljni samostojno oblikovati, senat z odločbo ne more nadomestiti volje strank in presoditi, kakšna bi bila primerna ureditev obligacijskega razmerja. Okoliščino, da stranki ne moreta doseči sporazuma o bistvenih elementih pogodbenega razmerja, je zato treba šteti za objektivno dejstvo,« lahko preberemo v odločbi.  Nato je senat pristopil k podrednemu zahtevku, ki ga je zasebni partner, kot nam je sam dejal, vložil iz previdnosti, če bi arbitražni senat spoznal, da razdrtje pogodbe po krivdi občine in povrnitev vloženega enega milijona ni utemeljeno. Tako je zahteval razdrtje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu brez krivde občine ter plačilo tržne vrednosti nepremičnine skupaj z opremo, ki jo je ocenil na 1,16 milijona evrov. »Ker je arbitraža razsodila razvezo brez krivde ene in druge stranke, je morala priznati eni in drugi stranki tisto, kar je vložila. Tukaj so pravila vračanja takšna, da se ugotavlja tržna vrednost objekta, takšna, kot je danes,« je pojasnila odvetnica občine Nataša Platovšek Vrbinc. Imenovan je bil cenilec, ki je ugotovil, da je objekt z opremo vred vreden 746.112,74 evrov. Arbitraža je razsodila, da mora občina zasebnemu partnerju v enem letu od datuma izdaje odločbe plačati ta znesek, s čimer bo postala lastnica objekta.

Občina in zasebnik ostajata vsak na svojem bregu

Stališča občine in zasebnega partnerja so zelo različna, kar je mogoče razbrati iz arbitražne odločbe in nenazadnje tudi njenega stališča, da je izpolnjevanje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu postalo objektivno nemogoče, ker stranki ne moreta doseči soglasja, potrebnega za sklenitev pogodb, s katerimi sta v krovni pogodbi predvideli ureditev bistvenih vprašanj medsebojnega razmerja. Kljub številnim nasprotjem pa imata zasebni partner in občina skupno eno stvar, oba sta namreč prepričana, da cenilec svojega dela ni opravil dobro. Prvi trdi, da je cenilec cenitev naredil v izrazito korist občine, ta pa je prepričana, da je bilo ravno obratno. Kot je pojasnil Remec, cenilec naj ne bi ovrednotil vseh delov stavbe, zato je prepričan, da bodo pri prevzemu TC centra nastale nove težave, saj bo občini v posest predal samo ovrednotene dele nepremičnine in opreme. Na seji je še opozoril, da bi dodatne težave lahko nastale tudi zato, ker je po izdaji arbitražne odločbe eden njegovih upnikov zoper njega vložil izvršbo, s katero naj bi le-ta želel poseči v stavbno pravico. Kot smo izvedeli, bi se lahko zgodilo, da bi v primeru, da ne bi bil ustavljen postopek izvršbe, imetnik stavbne pravice postal nekdo tretji. A tudi v  tem primeru ima občina pravico vložiti ugovor tretjega in nato tožbo zaradi nedopustne izvršbe.

Proračun bo stabilen

Na izredni seji so svetniki izvedeli, da bo občinski proračun v primeru, da bo občina kupila objekt, ostal vzdržen. »Pripravili smo več izračunov, s katerimi smo hoteli preveriti stanje občinskih financ od leta 2017 do leta 2035. Ta projekcija vključuje tudi izplačilo na podlagi te arbitražne odločbe, ki je trenutno na mizi, zaenkrat situacija kaže, da občinske finance ne bodo trpele, kar se tiče likvidnosti oziroma v smislu pravočasne izpeljave občinskih projektov občina težav ne bo imela,« je pojasnil Martin Martinčič, ki na občini pokriva finančno področje.

»Ker krivde ni, tudi odgovornosti in škode ne mora biti«

Tako je to tematiko v enem stavku povzela odvetnica občine, ki je prepričana, da je v tem trenutku prezgodaj, da bi lahko govorili o odgovornosti in povrnitvi škode. »Dokler arbitražna odločba govori, da ni krivde, se pravi, da občina ni kriva, potem ni možno najti znotraj občine krivca. Krivda mora biti izkazana, da lahko govorite o odgovornosti in da lahko na nekoga naslovite odškodninski zahtevek. Če želite najti krivca, ki bo povrnil denar, ki ga bo občina morala plačati, potem absolutno v tem trenutku nimate še nič početi. Kogarkoli boste ugotovili, da je kriv in boste zoper njega naslovili zahtevek, bo on samo pokazal to arbitražno odločbo in bo rekel, ni krivde,« je še dodala Nataša Platovšek Vrbinc. Ob koncu seje je iz svetniških vrst prišel predlog za ustanovitev komisije, ki bo nadaljevala delo, ki ga je občinski svet začel na tej izredni seji. Nekateri svetniki so namreč prepričani, da je prav, da se člani komisije, ki naj bi bili imenovani na decembrski seji, poglobijo v ta primer, prebrskajo dokumente, poskušajo najti odgovore na odprta vprašanja ter o svojih ugotovitvah poročajo občinskemu svetu. Komisija bo, kot so s sklepom sklenili svetniki, spremljala uresničevanje sklepov občinskega sveta te seje, ugotavljala odgovornost nosilcev javnih pooblastil za razdrtje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu in posledice, ki so zaradi tega nastale.

Občina bo objekt kupila za 746 tisočakov

Zanj bo odštela toliko, kot naj bi bil vreden na trgu. Kot je na seji dejal zasebnik Jože Remec bi morala biti občina vesela, da je do objekta, za katerega je pred leti na seji soglasno izkazala javni interes, prišla po tako nizki, po Remčevih besedah, polovični ceni. Še pred izplačilom tega zneska, bo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani potrebno zahtevati priznanje izvršljivosti. Če bo sodišče priznalo izvršljivost, bo, kot je dejala odvetnica, občina dobila objekt, ki ga ni gradila s svojimi sredstvi, dobila pa bo tudi zemljo, ki je bila že prej njena in na kateri danes stoji objekt. »Za ta objekt občina ni dala nič, zato je pošteno, da se tržna vrednost izplača zasebnemu partnerju. Občina bo namesto enega premoženja, ki ga dobiva, dala drugo obliko premoženja. To ne pomeni, da se blagajna občine prazni,« je na seji razložila odvetnica občine. Njenega mnenja niso delili vsi. Tako je prvopodpisani pod zahtevkom za sklic izredne seje Domen Cukjati v imenu sklicateljev povedal, da bo za nakup objekta porabljena večina prihrankov iz preteklih let in dodal: »To je za občino slabo, ker so bila ta sredstva namenjena drugim, za občino ključnim investicijam. Ker smo občinski svetniki mnenja, da je bila občini storjena škoda in ker je bilo v debati izpostavljenih več (potencialno) spornih dejanj določenih odgovornih oseb, smo ustanovili komisijo, ki bo omenjena dejanja v miru raziskala in o ugotovitvah poročala občinskemu svetu.« Cukjati je sicer še potrdil, da so se svetniki na seji seznanili z vsebino odločbe stalne arbitraže, da jim je odvetnica podrobno razložila vsebino postopka  in odločbe ter odgovarjala na njihova vprašanja. »Odvetničin ključni poudarek je bil, da je vsebina odločbe 'čudna' in 'nenavadna', zato je župan predlagal občinskemu svetu, da občina izčrpa vsa pravna sredstva,« je še razložil svetnik Cukjati.

Zgodba še nima epiloga

Kljub temu da je arbitraža končala s svojim delom, pa zgodba še ni dobila epiloga. Jože Remec nam je potrdil, da je proti več osebam vložil ovadbe. Nove pravdne postopke napovedujejo tudi na občini, občinski svet je v delu seje, ki je bil zaprt za javnost, občini dal zeleno luč, da izkoristi oziroma izčrpa vsa pravna sredstva. Da bo arbitražna odločba imela učinek pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, je potrebno pri rednem sodišču zahtevati njeno izvršljivost. »Priznanje izvršljivosti ni nek formalizem, kot je to pri navadnih sodbah, ko se samo prešteje, ali je že minil rok, v katerem mora nasprotna stranka plačati, pri arbitražni odločbi je priznanje izvršljivosti bistveno zahtevnejša naloga. Sodišče bo moralo presoditi, ali je arbitražna odločba skladna  z javnim redom ali pa je morda omadeževana s takšnimi kršitvami, da je ne prizna. Če je okrožno sodišče ne prizna, ni izvršljiva, in če ni izvršljiva, pomeni, da katerakoli stranka nima zahtevka. Arbitražna odločba v delu dajatvenih zahtevkov ne more biti izvršljiva pred enim letom od arbitražne odločbe,« je pojasnila Nataša Platovšek Vrbinc. Dodala je, da je arbitražno odločbo mogoče izpodbijati pred rednim sodiščem s tožbo o razveljavitvi arbitražne odločbe, ki jo je občina že vložila.

Za uporabnike fitnesa se ne bo nič spremenilo

»Glede fitnesa so lahko številni uporabniki, ki so do sedaj in bodo tudi v bodoče lahko uporabljali fitnes in se udeleževali skupinskih vadb, brez skrbi. Občinski svet je ob odločitvi, da bo zgradil športni objekt v JZP, sprejel tudi sklep, da je izgradnja in uporaba športnega objekta v javnem interesu in da se ga gradi na podlagi Zakona o športu. Zakon o športu pa določa, da je športna infrastruktura, ki je v lasti občine, v javnem interesu in da se je ne sme ne odtujiti (prodati), niti se ji ne sme spremeniti namembnosti. To se lahko zgodi le v primeru, da lokalna skupnost v istem kraju zgradi nov objekt športne infrastrukture z isto namembnostjo,« je pojasnil Remec.  Kot je dodal, se za uporabnike ne bo nič spremenilo, tudi če bi občina na razpisu poiskala novega upravljavca, saj bodo vse plačane karte veljavne ne glede na to, kdo bo upravljal s športno infrastrukturo v TC centru. Tega ima trenutno za nedoločen čas v najemu ŠD Dragomer Timfit.

Kdo je zmagovalec in kdo poraženec?

Remec pravi, da se sicer počuti kot zmagovalec arbitražnega postopka, vendar kljub temu ni zadovoljen, ne z delom izvedenca, ne s senatom, ki naj bi TC center ocenila v izrazito škodo zasebnega partnerja. Župan Stanovnik pa nam je povedal, da bo občina naredila vse, kar je v njeni moči, da bodo na koncu zmagovalci občani Občine Log - Dragomer.

 V. L.