Lastniki psov morajo na javnih površinah za svojimi živalmi počistiti iztrebke ne glede na to, kje pes opravlja svojo potrebo. Na Občini pravijo, da se kultura pobiranja pasjih iztrebkov izboljšuje, a slabo luč na preostale mečejo tisti neodgovorni lastniki, ki tega še vedno ne počnejo.

»V zvezi s problematiko pobiranja pasjih iztrebkov na sprehajalnih poteh, ob otroških in športnih igriščih, ob cestah, poteh ter tudi na travnikih in njivah na Občini dobivamo vedno več pripomb,« so nam pojasnili na Občinski upravi, kjer pravijo tudi, da so ljudje v zadnjih letih postali bolj pozorni na to problematiko in tveganja, ki jih puščeni iztrebki puščajo za zdravje in okolje.

Razlogov za pobiranje pasjih iztrebkov je več: veterinarski oziroma zdravstveni, higienski in okoljski. Kot pojasnjujejo na Kliniki za male živali, ki deluje v okviru Veterinarske fakultete v Ljubljani, nam iztrebek da podatek o zdravstvenem stanju psa. »Če redno pobiramo iztrebke za svojim psom, lahko tudi spremljamo, ali je njegova prebava primerna. Pobiranje pasjih iztrebkov, predvsem v urbanih naseljih, je zelo pomembno, saj se v pasjih iztrebkih nahaja izredno veliko število bakterij. Med njimi so nekatere odgovorne za pojav bolezni tako pri psih kot tudi pri ljudeh (Campylobacter, Salmonella, Yersinia in E. coli). Nekatere izmed teh bakterij so lahko celo odporne na številne antibiotike. Poleg bakterij se lahko v pasjem blatu nahajajo tudi paraziti, kot so: gliste Toxocara canis, protozoji Giardia in Cryptosporidium; ti so škodljivi tako za druge pse kot za ljudi. Najbolj izpostavljeni so seveda otroci in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Z okoljevarstvenega vidika pa je pobiranje iztrebkov pomembno zato, da ne pride do onesnaženja zemlje ne samo s patogenimi klicami, ampak tudi z antiparazitiki.

Na problematiko opozarjajo tudi kmetje

Na Občini poudarjajo, da se neodgovornost pri pobiranju pasjih iztrebkov še posebej kaže na travnikih in njivah, kamor nekateri lastniki pse spustijo z vrvice, za njimi pa večinoma ne počistijo iztrebkov. Na Občini pravijo, da na brezobzirnost nekaterih sprehajalcev psov opozarjajo tudi sami kmetje na območju občine Log–Dragomer. Lastniki, ki na travnikih puščajo iztrebke svojih zvestih prijateljev, s tem naredijo veliko škode. Pasji iztrebki so namreč tudi vzrok za okužbe živali, ki lahko privedejo do poginov in abortusov pri govedu. Pes je namreč vmesni gostitelj za kar nekaj zajedavcev, med njimi so metljaj, trakulja in gliste, pasji iztrebki pa lahko prenašajo še več bolezni, kot so na primer zoonoze, ki niso nevarne le za prežvekovalce, temveč tudi za ljudi. Okuženi psi z blatom izločijo jajčeca, ki v zemlji, krmi ali vodi lahko preživijo še dolgo po tistem, ko blato psa razpade. Govedo se s paraziti okuži ob uživanju okužene krme. Okužbe lahko vodijo do poginov živali, abortusov pri govedu ter prenosa na ljudi. Poleg tega imajo kmetje tudi gospodarsko škodo, saj se zaradi abortusov manjša prireja mleka, več je mrtvorojenih, oslabljenih in prizadetih telet, posledično pa so med drugim nižje tudi vrednosti črede.

MIRED nadzor vrši v okviru vsakodnevnih nalog.

Na Skupni upravi MIRED se s problematiko pasjih iztrebkov srečujejo v vseh občinah. Inšpektorji sprehajalce psov večinoma preventivno opozarjajo na njihove dolžnosti, s čimer skušajo pripomoči k boljšemu sobivanju človeka in psa. Lastnike psov opozarjajo na izvajanja določb tako Zakona o zaščiti živali, kjer mora lastnik imeti psa na povodcu, kot tudi čiščenja iztrebkov za živaljo. Ljudje se na opozorila odzivajo pozitivno in spoštujejo ukrepe pooblaščenih uradnih oseb, zato za kršitev redko izrečejo globo za prekršek. »Tudi na Inšpektoratu opažajo, da je več težav s pasjimi iztrebki izven naselij, kjer so pristojnosti MIRED omejene ter sodijo v pristojnost inšpektorjev za kmetijstvo in lovstvo. Kazni za nemarneže so sicer precej visoke, nepobran iztrebek občane občine Log-Dragomer stane 100 evrov. 

Koši, opremljeni z vrečkami za iztrebke

Občina Log-Dragomer mrežo pasjih košev vsako leto dopolnjuje s postavitvijo novih. Trenutno je po občini postavljenih 18 košev za pasje iztrebke ter še 17 navadnih košev. »Koše na JP KPV d. o. o. redno praznijo in nadomeščajo manjkajoče vrečke,« pravijo na občini ter dodajajo, da je možnosti za skrb za okolje in pobiranje pasjih iztrebkov dovolj. Lastnik, vodnik ali skrbnik živali mora v naselju počistiti iztrebek. Odloži ga lahko v za to predviden zabojnik za živalske iztrebke oziroma pasji koš ali pa ga zavije v plastično vrečko, ki jo prinese s seboj ter ga odloži v zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov oziroma v mešane »črne« zabojnike. Na Občini še pozivajo k odgovornemu ravnanju in dodajajo, da se bodo še naprej trudili, da bo postavljenih dovolj košev za odlaganje iztrebkov.

V. L.