Letošnje študijsko leto smo v DVIG-u nadaljevali s ŠK Mi in podnebne spremembe, v katerem raziskujemo, kako lahko vsak sam/družina/soseska spremenimo način življenja v naši skupnosti  zato, da bi  prispevali h kakovostni  prehranski samooskrbi v času podnebnih sprememb. Naravne danosti v našem okolju nam to omogočajo. Ogledali smo si kar nekaj primerov dobrih praks, prebrali predstavitve ali spremljali video predavanja o primerih dobrih praks. Bralci Našega časopisa, ki spremljate  delo naše univerze za tretje življenjsko obdobje (na kratko U3), že veste, kako poteka učenje v ŠK:  člani si ob podpori mentorice z licenco (Nika Gams) postavimo izobraževalne in akcijske cilje. S prvimi si člani ŠK določimo, kaj se želimo naučiti. Učimo se s študijem literature in z ogledi dobrih praks. 
V maju 2025 smo obiskali Učni poligon za samooskrbo Dole pri Poljčanah. Na posestvu nas je sprejela prof. ddr. Ana Vovk, ustanoviteljica Učnega poligona, ki je nagrajen z nacionalno nagrado za drugo najboljšo učno pot v Sloveniji. Ana Vovk je vodilna slovenska strokovnjakinja na področju permakulture. Osnovno načelo permakulture, ki nam ga je predstavila, je naslednje: »Z gojenjem rastlin zemljo bogatimo in ne izčrpavamo.« Nato nas je popeljala po svojem posestvu in takoj smo razumeli to načelo. 
Vso zelenjavo goji na različnih vrstah gred, na visokih gredah, kot jih poznamo mi, na gomilah (širokih 1,2 m dolgih do 10 m), na gredah na strmih pobočjih in na ogljikovih  gredah. Vse grede so narejene z vsakoletnim nalaganjem biomase, in to pomeni, da zemljo bogatimo. 
Travnato površino očisti tako, da postriže travo in plevel ter odstrani kamenje, večje od jajca. 
Sestava gomile: na očiščeno površino položi lepenko (ta zaduši korenine, trave in plevel), nato nalaga biomaso po tem vrstnem redu: suho listje in nezrel kompost; seno, slamo; kuhinjske odpadke; svež gnoj; sveža trava, zrel kompost. 
Podobno so narejene ogljikove grede, s to razliko, da bager izkoplje zemljo cca. 20 cm globoko, v to položi debla ali veje dreves, jih zagrne z odrinjeno zemljo in naloži biomaso. Na domačem vrtu si lahko to poenostavimo in si naredimo gredo, visoko cca. 30 cm: karton (dobro zmočimo, ne sme biti lepljen), nezrel kompost (cca 10 cm); sekanci; zemlja, stari gnoj. 
Za postavitev gred potrebuje veliko rodovitne zemlje. Sama jo prideluje na svojem posestvu iz ilovice (spodnja plast - mrtva zemlja), demonstrirala nam je, kako: ilovico izkoplje, posuje s kremenčevo gradbeno mivko in pokrije z zastirko. Zelo hitro se ilovica spremeni v rahlo prst. 
Vsi nasadi so na debelo pokriti z zastirko iz slame, suhe trave, ki jo kosi sama s kosilnicami, in iz suhega listja. 
Ana sama sadi in pobira pridelke. Zato so vsi njeni nasadi narejeni tako, da ne potrebujejo ne zalivanja ne rahljanja. »Preprosto nimam časa za to,« nam je povedala. Ne pozabimo, da je redna profesorica, predava na štirih fakultetah v Sloveniji in v tujini, vodi mednarodne projekte, je ustanoviteljica Mednarodnega centra za ekoremediacije ter Inštituta za promocijo varstva okolja.
Na posestvu ima urejena tudi trajnostna bivališča, dve leseni bivalni hiši, predavalnico in mongolsko hišo (jurta). Vse je izjemno lepo opremljeno in prijetno za bivanje, druženje ter študij. 
Tudi energetsko točko je odkrila, to pa še ureja. Sama sem si doma naredila po poenostavljeni varianti tri mini gredice: krasno mi rastejo krompir, nizek fižol in cvetača.

Olga Drofenik, članica ŠK