Prva prireditev oz. predavanje bo 7. maja, ko nas bo Špela Poljanšek popeljala v svet prijateljstva in razmišljanj, kakšna sreča je dana tistim, ki v življenju najdejo vsaj enega pravega prijatelja. In kaj pravzaprav pomeni biti prijatelj? Morda je dovolj samo to, da ti nekdo stoji ob strani in da te zna poslušati. Nekdo, ki ti iskreno pove, kaj si misli o tebi, te ne obtožuje, ampak te brezpogojno sprejema. Pomislimo, ali imamo sami te lastnosti? Jih lahko nudimo drugim? Ali svojim prijateljem popolnoma iskreno privoščimo srečo ali pa se v nas skriva vsaj kanček zavisti? Spet je veliko lažje zahtevati, kot pa dati. Nikoli ne pozabimo, da moramo znati poslušati. Ušesa in usta imamo z razlogom. Včasih ljudje potrebujejo samo poslušalce. In prav to počno pravi prijatelji.
Druga prireditev v okviru občinskega praznika bo 13. maja, ko se nam bo predstavil krajan Janez Tarman s fotografsko razstavo Ljubljansko barje, ki jo bo spremljal kratek kulturni program. Janez pravi, "ljudje smo narava, čeprav le zelo majhen del nje. Vendar se velikokrat zdi, da se tega ne zavedamo prav dobro. V zdajšnjem času se še posebno v 'zahodnem svetu' pogosto dogaja, da se družba rada loči od divje, neotesane narave. Imamo se za civilizirane, človeške, kot da smo nekaj posebnega … No, resnica je daleč od tega. Dejstvo je, da smo kot družba že dolgo tega izgubili tisti intimni vpogled in stik z naravo. Ne poznamo je več, in tistega, česar ne poznamo, se bojimo. Bojimo se sveta, ki nas obkroža, sveta, iz katerega izhajamo in iz katerega smo narejeni. V strahu ni prijetno živeti. To bitko izgubljamo, kar je v zdajšnjem času dobro vidno. Imamo pa zdaj, bolj kot kdajkoli prej, na voljo vse vzvode, da preobrnemo ta negativni tok in popravimo pretekle napake."
S svojo fotografijo Janez Tarman ne prikazuje tistega, kar je uničeno, onesnaženo in razsuto, temveč to, kar je še lepo, divje in prvobitno, to, kar še lahko doživimo in izkusimo, lepoto, ob kateri nam še vedno zaigra srce – lepoto, ki nam z nespametnim ravnanjem polzi med prsti in jo lahko za vedno izgubimo.
V zadnjih dveh letih nismo veliko naredili za naše najmlajše, zato smo se v sodelovanju z OŠ Log - Dragomer dogovorili, da organiziramo glasbeno predstavo MOJCE IN KALIČOPKA. Jedro predstave so avtorske pesmi, med katerimi so kratki skeči s poučno in humorno vsebino. Otroci so aktivno vključeni v dogajanje. Pesmica OLE MAJOLE je del vseh treh programov, saj je to že prava otroška himna, ob kateri so zrasli tudi mnogi starši. Predstava je primerna za otroke od 3. leta dalje. Otroci, pridite, vabljeni.
Sledi prireditev in zahvala gasilcem Občine Log - Dragomer – "Za občinske gasilce", katere namen je zahvaliti se obema gasilskima društvoma za delo, ki so ga gasilci opravili v času naravne ujme v februarju. Na isti dan se bo odvijal še en dogodek v okviru zeliščne sekcije, to je Zelemenjava, menjava sadik, cvetličnih lončkov. Menjali bomo tudi rabljene, odslužene, a še vedno uporabne igrače.
Četrti večji in odmevnejši kulturni dogodek v organizaciji KUD Kosec bo projekcija prvega slovenskega celovečernega risanega filma Socializacija bika v režiji Milana Eriča in Zvonka Čoha. Pripravili bomo tudi kratek razgovor s soavtorjem Milanom Eričem.
Proti koncu meseca maja bomo, kot je že tradicionalno, za učence in druge otroke ter krajane v okviru likovne sekcije pod vodstvom Drage Davitkove organizirali risanje po asfaltu.
Svoja srečanja bo nadaljeval tudi bralni krožek. Sestali se bomo dvakrat – prvič 7. maja, ko bomo spoznavali dela Dese Muck, predvsem njeno knjigo Panika, in drugič 21. maja, ko bomo v goste povabili našega sokrajana, dr. Jureta Zupana, da bi nam predstavil svojo najnovejšo knjigo s področja raziskovanja slovenskega jezika – Pomenska mreža slovenskih glagolov.
Ob zaključku maja, ob občinskem prazniku, pa bomo v sodelovanju z Občino Log - Dragomer organizirali občinsko proslavo z razstavo del, ki so nastala v likovnih, klekljarskih, šiviljskih in pletilskih delavnicah. S tem tudi zaključujemo prvo polovico leta 2014.


KUD Kosec
Anica Vengust