V hramu učenosti so se v tednu pred kulturnim praznikom tudi letos zbrali ljubitelji kulture, da bi se poklonili največjemu slovenskemu mojstru romantičnih stihov Francetu Prešernu ter vsem kulturnim ustvarjalcem pred in za njim. V uvodu je spregovoril župan Miran Stanovnik, ki je povedal, da mu je vsakič, ko posluša slovensko himno, toplo pri srcu ter dodal: »Prav je, da se nocoj in tudi skozi vse leto zavedamo, kako lepo je biti Slovenec, kako ponosni smo lahko na to, da živimo v domovini, kjer imamo svoj jezik. Prav je, da to domoljubje gojimo ne samo v tem prostoru, ampak tudi potem, ko pridemo domov, ko bomo v družbi naših otrok, naših sosedov.« Ob tej priložnosti je vsem zaželel lep in prijeten kulturni večer ter se zahvalil organizatorjem, ki vsakokrat poskrbijo, da so kulturni dogodki v naši občini tako lepo obeleženi.
Tokrat je bilo druženje ob kulturnem prazniku nekoliko drugačno kot pretekla leta. Organizatorji prireditve so se ob tej priložnosti spomnili izjemnega vrhniškega pisatelja Ivana Cankarja in prav njemu je bil posvečen prvi del prireditve. 10. maja bo namreč minilo 140 let, ko se je Ivan Cankar v hiši na klancu kot eden od dvanajstih otrok rodil v obrtniško-proletarski družini. Njemu v čast so osmošolci na odru recitirali izbrane odlomke iz avtobiografskih črtic, ki jih je pisatelj v obliki podlistkov objavljal v Slovenskem narodu leta 1914 pod naslovom Moje življenje. Ob nežni glasbeni podlagi so Tea, Jan, Nika, Luka, Erika, Ana in Klara prebirali odlomke, v središče katerih je postavljen pisatelj, njegovo brezskrbno otroštvo in srečni dnevi pri Sveti Trojici na Vrhniki, na mesarjevih kladah, v enajsti šoli pod mostom, pa tudi manj srečni dnevi otroka, ki sluti, da je življenje lahko še lepše in mu zato hrepenenje napolnjuje dušo.