Janez Perenič je kiparski samouk, ki se že dolga leta ukvarja s kiparstvom v lesu. Ves čas je spoznaval tehnične in likovne zakonitosti lesa, njegova dela so izraz velike ljubezni in želje po likovni izpovedi v lesu. S svojimi ročnimi sposobnostmi osmišlja les kot plemenit material in ga spreminja v prijazne in intimne forme in figuralne kompozicije. Janez Perenič mojstrsko oblikuje tako celoto kot podrobnosti, vključuje pa tudi votel prostor in prodornine ter smiselno stilizira oblike v samosvoj tip figure.
Od prve skulpture, ki jo je izdelal, je minilo že več kot pol stoletja.  Kipar zase pravi, da se je našel v oblikovanju lesenih figur otrok, žensk in zakoncev, njegov kiparski opus pa obsega tudi figuralne kompozicije kmečkih in drugih stanovskih opravil, drugih življenjskih situacij in občutij, jaslic, ženskih okraskov ter uporabnih lesenih predmetov in pripomočkov. »Janez zna ravnati z drevjem, a on zna še več. Ko drevo ne more več živeti na svoj drevesni način, mu zna in zmore vdihniti novo življenje. Takrat v  njegovih rokah spregovori les in se kot kipec naseli v hišah ljubiteljev lepih oblik in sporočil ljubezni in topline. Spregovori z jezikom otrok, družin, živali, dela in dejavnosti. Umetnik ima to kreativno lastnost in posebnost, da pusti veji, grči, korenini, polenu, deblu, plohu ali deski pripovedovati svojo zgodbo,« je ob odprtju razstave povedala Katja Hvalica. Dogodek, ki so ga pripravili v sodelovanju s KUD Kosec, so glasbeno obogatili člani pevske skupine Mladi po srcu.
V Cankarjevi knjižnici Vrhnika se je letos predstavljala občina Log - Dragomer. Projekt predstavitve občin soustanoviteljic so v knjižnici začeli leta 2015, ko se je predstavila občina Vrhnika. Knjižnica je razstave o Vrhniki gostila vse do leta 2017, v sezoni 2017/2018 se je predstavljala Borovnica, letos pa je bila na vrsti občina Log - Dragomer. »Projekt je nastal v želji po poglobljenem sodelovanju z lokalnim okoljem, v katerem deluje naša knjižnica. V projektu smo spoznali marsikaterega umetnika, športnika, podjetnika, spoznali smo naravno in kulturno dediščino in še marsikaj. Zato smo s projektom nadaljevali,« nam je zaupala direktorica knjižnice Sonja Žakelj.

V. L.