Pot od prve zamisli do prihoda prve številke novega glasila v naše domove je trajala dve leti in osem mesecev in je bila pravi podvig. Pot od ideje do njene uresničitve ni bila lahka že zato, ker imamo med sabo celo vrsto odličnih, zanimivih, pomembnih ljudi, ki jih poznajo le redki med nami ali pa o njih vemo zelo malo oz. skoraj nič. Pa bi morali, ker so s svojim delom odločilno prispevali k prepoznavnosti Slovenije ali pa so žive priče razvoja naše družbe in s tem tudi našega kraja.
Prvo leto je projekt vodila Nina, dorekli smo koncept revije in kriterije za izbor ljudi – prejemnik državne nagrade/priznanja ali staroselec, ki je tu preživel otroška leta ali mladost med obema svetovnima vojnama. Dogovorili smo se še, da bomo upoštevali tudi zastopanost vseh krajev v občini in različna področja delovanja nagrajencev – kultura, znanost, šport, prostovoljstvo … ter ustrezno zastopanost moških in žensk. Jeseni 2013 se nam je pridružil Darijan. Vsak od nas je prevzel svoje naloge: Darijan intervjuje in njihovo pripravo za objavo, Alenka uredniško vodenje, Danica, Nika in Olga usklajevanje dela, tehnično urejanje revije in organizacijo priprave za tisk, Anča dogovore s potencialnimi tiskarji in Maja oblikovanje. In potem se je bilo treba samo še odločiti, kdo bodo prvi trije intervjuvanci.
Ko smo se odločili, koga bomo predstavili v prvi številki, smo najprej poklicali intervjuvance in se dogovorili za termin obiska. Prvi intervju je navadno trajal okoli dve uri in je bil posnet. Okvir vprašanj in tem pogovora smo zastavili tako, da smo, in bomo tudi v prihodnje, dobili nek celostni pogled na posameznika, nekaj torej iz njegovega življenjepisa, nekaj o njegovem poklicu, nekaj o njegovi družini in okolju, v katerem živi. Posnetek smo prepisali in zaokrožili pomenske sklope, ki so se pokazali kot zanimivi. V drugem intervjuju, ta je krajši, a veliko bolj usmerjen, smo dopolnili manjkajoče podatke in razdelali podrobnosti ter zbrali fotografije, ki so jih bili intervjuvanci pripravljeni deliti. Končno različico so sogovorniki potrdili, zato da so z zapisanim zadovoljni.
Alenka je dobila v roke prve tri pogovore, zanimive, različne, sproščene, navdihujoče. Edino vprašanje je bilo, kako skrajšati besedila, da ne bodo ne predolga ne prekratka, da bo v njih mogoče prepoznati naše izbrane sokrajane, da ne bomo česa prezrli in da bomo resnično zajeli duha njihove pripovedi, ki je oživila čas, v katerem so in še živijo in ustvarjajo, da jih bomo zares lahko bolje spoznali.
Oblikovanje revije smo zaupali Maji Tomazin, ki je preživela mladost v Dragomerju in se je poglobila v obravnavano tematiko ter oblikovanje same revije. Med slike trav, ki jih je opazila med sprehajanjem po barjanskih travnikih, je tenkočutno vpletla silhueto kosca, plahe ptice, ki je dala ime tudi glasilu društva in ki ga je za društvo oblikovala Barbara Nardoni.
Ko smo se lotili naloge, smo predvidevali, da bo največji časovni zalogaj priprava intervjujev za objavo. Potem pa se je izkazalo, da smo za vse ostale priprave na tisk porabili kar nekaj mesecev trdega dela: pregledovali in dopolnjevali smo oblikovno postavitev revije, lektorirali prispevke, usklajevali uvodne prispevke, dopolnjevali oz. nadomeščali same zapise intervjujev, zbirali slikovno gradivo. Še potem, ko smo dobili prvi tiskani izvod iz tiskarne, smo vnašali oblikovne in lektorske popravke, kar vse priča o tem, da smo se projekta lotili kot navdušeni amaterji.
Izbiranje tiskarja je bilo kar zamudno in pri tem se je Anča zelo trudila, da bi našli najbolj ugodnega ponudnika kar v naši občini, vendar smo se na koncu odločili za Birografiko Bori, invalidsko podjetje z dolgoletno tradicijo, ki je odlično opravilo svoje delo.
O pridobivanju sponzorjev med domačimi podjetniki smo se pogovarjali kar nekaj mesecev, žal pa nismo bili uspešni in smo pri prvi številki ostali brez njih. Prepričani pa smo, da bomo za izdajo naslednjih številk dobili njihovo podporo. So pa udeleženci izobraževalnih aktivnosti v našem društvu v obdobju 2012–2014 prispevali preko 1000 € donacij, ki smo jih namenili za stroške tiskanja.
Upamo, da vam je revija, ki ste jo dobili z Našim časopisom, všeč in ste jo z veseljem prebrali. Po prvih odzivih je revija zelo lepa in vredna branja. O tem pričajo telefonski klici in srečanja v živo s krajani, ki nas poznajo in so izdano prebrali. Prav vsi so jo pohvalili, tako obliko kot vsebino, brez izjeme. Vsi, ki smo sodelovali pri njenem rojstvu, smo se v teh skoraj treh letih ogromno naučili. Zato verjamemo, da vas bomo z naslednjo številko lahko razveselili prej kot v treh letih. Veseli pa bomo tudi vaših pohval in kritik na FB KUD Kosec, sprejeli jih bomo kot spodbudo za še boljše delo.
Anča, Alenka, Danica, Darijan, Maja, Nika, Olga
