Gospodinjstvo se znajde na pragu energetske revščine, ko si le s težavo privošči zadovoljitev osnovnih energetskih potreb (ogrevanje, električna energija in topla voda) oziroma, ko za energetske storitve porabi več kot 10 % svojih dohodkov. Ocene kažejo, da v Evropi pod pragom energetske revščine živi od 50 do 125 milijonov ljudi. V Sloveniji je po raziskavi Umarja takih gospodinjstev 30 %.
Kaj lahko naredimo, da zmanjšamo potrebo po energiji in s tem tudi strošek za energijo? Kot prvi ukrep se moramo začeti varčno obnašati, šele nato pride na vrsto nameščanje varčnih sijalk, tesnil za okna, varčnih nastavkov za pipe, tuše itd. Sledijo investicije v boljšo izolacijo stavbe (glej spodnjo sliko), nova okna in nazadnje odločitev za učinkovitejši način ogrevanja, v kolikor je to mogoče. Navedene ukrepe velja izvajati v prej naštetem vrstnem redu, saj nam nič ne pomaga, da bivamo v toplotno ustrezno izolirani stavbi, če sami nismo varčni, nepravilno prezračujemo in trošimo veliko dragocene energije.
V tabeli opisani prihranki veljajo ob izvedbi enega ukrepa. Ob izvedbi več ukrepov je potrebno upoštevati medsebojne učinke, s tem lahko celovita prenova ovoja stavbe doseže okrog 50 % prihranka toplotne energije. Seveda na dosežen delež prihrankov vpliva več vidikov: tehnični potencial na določenem objektu, načrtovanje, izbira materialov, izvedba in seveda tudi uporabnik sam, ki lahko z varčnim ravnanjem veliko prihrani pri rabi energije.
Za navedene in podobne ukrepe lahko pri Ekoskladu pridobite nepovratna sredstva ali kredit z nižjo obrestno mero. Višina nepovratnih sredstev za posamezni ukrep ter zahteve razpisov so objavljeni na spletni strani www.ekosklad.si.
Ukrep sanacije ovoja stavbe je prav gotovo smiseln sploh za nekoliko starejše objekte, ki nimajo dodatne toplotne izolacije. Na dolgi rok se investicija poplača tako v obliki prihranjene energije kot tudi denarja ter nenazadnje večjega bivalnega udobja.

GOLEA - Ustvarjamo obnovljivo prihodnost!