Slovesnost se je začela z Zdravljico v izvedbi Mešanega pevskega zbora Mladi po srcu pod vodstvom Lilijane Stepic ob klavirski spremljavi Mojce Lorber. Zbrane je nagovoril župan Občine Log – Dragomer Miran Stanovnik, ki je poudaril pomen kulture kot temelja narodne identitete in skupnosti. Posebnost večera je bila domiselna g ledališka zasnova, v kateri je med obiskovalce »stopil« sam dr. France Prešeren. V vlogi pesnika je nastopil znan
televizijski in gledališki obraz Jože Drabik, ki je v dialogu z voditeljico Andrejo na duhovit, a hkrati poglobljen način odpiral vprašanja miru, ljubezni in odgovornosti do besede. »Narod ne živi le od besed, temveč od tega, ali jih zna živeti,« je v sklepnem delu poudaril Prešeren in s tem zaokrožil rdečo nit večera. Poezija je zazvenela tudi v interpretaciji Dragice Kraševec iz Društva Dvig, ki je ob 150-letnici rojstva Ivana Cankarja ter 100-letnici smrti Srečka Kosovela predstavila izbrana besedila obeh velikanov slovenske literature. Kosovelove verze so z recitalom nadalje poglobili člani MAH Teatra pod vodstvom Uršule Vratuša Globočnik.
Pesem povezuje generacije
Na odru so se zvrstili tudi najmlajši ustvarjalci. Mladinski pevski zbor OŠ Log – Dragomer skupaj z Orffovo skupino pod vodstvom Mojce Lorber je zapel Pesem za dober dan in ljudsko Oj, lepo je res na deželi ter s svežino mladih glasov ogrel dvorano. Mešani pevski zbor Mladi po srcu je navdušil še z uglasbitvijo Prešernove Nezakonske matere in s pesmijo Tam sem jaz doma, ki je zbranim priklicala občutek pripadnosti in domačnosti. Gostje z Vrhnike – Bralci Cankarjevih besedil v okviru Turističnega društva Blagajana – so z odlomki iz Mojega življenja in črtice Pomlad počastili skorajšnji jubilej 500. branja ter 10-letnico delovanja. Za vedrejši ton večera je na diatonični harmoniki poskrbel šestošolec David Žibert z legendarno Slakovo polko Sosedov Francelj. Posebno dimenzijo dogodku je dodala razstava domačih likovnih ustvarjalcev.
Svoja dela so predstavili Vilma Simončič, Emilija Erbežnik, Milan Erič, Draga Davitkova Erič, Mojca Zver in najmlajši razstavljalec Lucijan Oblak Zver. Raznolika likovna govorica – od simbolike miru in narave do sodobnih družbenih poudarkov – je ustvarila vizualno kuliso večera in hkrati povabila obiskovalce k razmisleku.
Prireditev je zaokrožila Otroška folklorna skupina Nageljček pod mentorstvom Nataše Kogovšek. S plesoma Ob bistrem potoku in Rašplo, pesmijo Diradičindara ter igro Medved še spi so otroci prikazali delček otroštva naših pradedkov in prababic – časa brez telefonov in zaslonov, a polnega igre, plesa in skupnosti. Na harmoniki jih je spremljala Branka Štrukelj. Večer je pokazal, da kultura ni le spomin na preteklost, temveč živa, ustvarjalna sila sedanjosti. Glasovi slovenske duše tako niso ostali le na odru – odmevali so med občinstvom in v skupni zavezi, da beseda, pesem in umetnost ostanejo del vsakdana.
Andreja Čamernik Rampre
Foto: Anica Vengust, Mojca Zver




