Avtorica je v pogovoru predstavila
ozadje nastanka knjige, ki temelji na resničnih dogodkih, povezanih z njeno
družinsko zgodbo. Ideja za zapis je zorela dolgo časa, saj je želela ohraniti
spomin na dogodke, ki so močno zaznamovali življenja njenih prednikov. Po
njenih besedah v knjigi ne gre za ideologijo ali politične razlage zgodovine,
temveč za človeške usode – za zgodbe ljudi, ki so jih veliki zgodovinski
pretresi potisnili na rob in jih pogosto izbrisali iz širšega zgodovinskega
spomina.
Zgodba se začne v majhni vasici Negova
tik pred koncem druge svetovne vojne. Trojni umor matere in otrok pretrese
skupnost, edini preživeli pa razkrije imena domnevnih krivcev. Njegovo
priznanje sproži verigo izdaj, strahu in maščevanja, ki v vrtinec dogodkov
potegne tudi Mirka in njegovo družino. Politični pregon jih iztrga iz domačega
okolja in jih pahne na negotovo pot, kjer se morajo soočiti z izgubo,
izgnanstvom ter vprašanjem, ali je bilo vse to mogoče preprečiti.
Pri pisanju knjige je bilo potrebnega
veliko raziskovanja. Avtorica je zbirala pričevanja, dokumente in fotografije
ter postopoma sestavljala mozaik družinske zgodovine. Proces je trajal kar
nekaj časa, saj je želela zgodbo predstaviti čim bolj verodostojno in hkrati
spoštljivo do vseh, ki so bili vanjo vpleteni. Poseben izziv je bil tudi
tehnični del nastajanja knjige – od zbiranja gradiva do oblikovanja končnega
izdelka, pri čemer je veliko nalog opravila kar sama.
Kot je poudarila Jasmina Rojko, jo je
med pisanjem spremljalo veliko čustev: od žalosti in pretresenosti do občutka
odgovornosti, da se zgodba ohrani za prihodnje rodove. Prav zato meni, da
takšnih zgodb ne smemo pozabiti. Vsaka vojna namreč prinaša podobne posledice –
trpljenje nedolžnih, razpad družin in globoke rane v skupnostih.
Knjigo priporoča vsem, ki jih
zanimajo resnične življenjske zgodbe iz časa druge svetovne vojne, predvsem pa
tistim, ki želijo razumeti, kako kompleksna in večplastna je lahko zgodovina.
Kot pravi avtorica, zgodovina ni ena sama resnica, temveč množica različnih
pogledov in izkušenj ljudi, ki so jo živeli.
Ko ni poti nazaj je tako več kot le družinska kronika. Je
opomin, da za velikimi zgodovinskimi dogodki vedno stojijo konkretni ljudje in
njihove usode – da spomin na njih skratka ne sme izginiti.
Andreja Čamernik Rampre
Foto: Daniel Rampre




