Občina Log–Dragomer projekt Podaj roko 2 pelje skupaj s partnerji: Društvom upokojencev Dragomer–Lukovica, Društvom upokojencev Log pri Brezovici in Osnovno šolo Log–Dragomer. Vrednost celotnega projekta 86.770,51 evrov, zaključil pa naj bi se 1. junija prihodnje leto.
Projekt nadaljuje dosežene cilje projekta Podaj roko in tako deluje v smeri izboljšanja kakovosti življenja pri reševanju stisk in problemov starejših ter usmerjanja dementnih. Ohranja se delovanje pisarne za starejše in promocijske aktivnosti, vzpostavila in odprla se je Točka za demenco. Med naštetimi aktivnostmi pa bodo potekala tudi izobraževanja in svetovanja Prilagodimo stanovanje za starost. Uvodno predavanje je bilo izvedeno v sredini februarja, o tej temi pa je spregovorila strokovnjakinja s področja arhitekture Barbara Železnik – Bizjak.
V prvem delu je najprej predstavila problematiko varnosti v našem lastnem domu in kako dobro jo sploh poznamo. Kakšne nevarnosti ali ovire lahko doma srečamo na vsakem koraku, vsak dan, še posebej pa takrat, ko smo bolni, onemogli ali drugače ovirani. Kaj vse nas lahko ovira, kaj bi lahko primerneje rešili, sami popravili ali umaknili?
Tveganje za padce in druge poškodbe s staranjem narašča, vendar lahko naredimo marsikaj, da tveganje zmanjšamo. Starost prinaša ovire pri zaznavanju, kot so: slabši sluh, vid, voh, tudi tip in okus ter fizično omejenost, kot so: starostna slabša gibljivost, oviranost zaradi bolezni, invalidnosti, poškodb, zdravil in podobno; poleg naštetega pa tudi psihične spremembe, kot so: počasnejše dojemanje, nezbranost, pozabljivost, demenca.
Svoj dom najbrž poznate kot svoj žep, pa vendar lahko stvari, med katerimi živite, povzročijo, da padete, se opečete ali kako drugače poškodujete. Z leti se spreminjajo naše potrebe in mi sami. Tako kot se staramo mi, se stara tudi naš dom. Ni nujno, da je tisto, kar nam je dobro služilo nekoč, primerno še tudi sedaj. Obraba pohištva in naprav v domu lahko še dodatno poslabša varnost v lastnem domu. O tem govorijo tudi dejstva, da so s starostjo padci ne le pogostejši, ampak so njihove posledice, torej poškodbe, ki se zgodijo zaradi neprimernega bivalnega okolja, hujše. Slabši gibljivosti, ravnotežju, refleksom in vidu se lahko pridružijo še občasna ali stalna bolezenska stanja in razni stranski učinki zdravil. Mnogi starejši živijo sami in so tako zanje posledice padcev še resnejše. Starejši so pogosto manj premožni kot mlajše osebe in dom redkeje prenavljajo. Ogrožujoče so lahko tudi opekline, oparine ali električni udari. 20 do 30 odstotkov starejših oseb, starih od 65 let in več, pade vsaj enkrat na leto, polovica od teh tudi večkrat. Padci so najpogostejši vzroki poškodb med seniorji. Najpogostejši povodi za padce so: zdrsi, spotikanje in opotekanje, več kot 85 odstotkov hospitalizacij zaradi poškodb je posledica padcev, od tega se 50 odstotkov padcev zgodi doma. Opekline so v tem obdobju pogostejše in obsežnejše. Starejši preživijo več časa doma, zato so nesreče v domačem okolju pogostejše. Vsekakor so padci in poškodbe za starejše zelo stresni ter lahko ogrozijo njihov način življenja.
Kot je povedala arhitektka Barbara Železnik – Bizjak, je številne nesreče mogoče preprečiti s preprostimi prilagoditvami v stanovanju, ki ne povečajo samo varnosti, ampak naredijo bivanje prijetnejše, in sicer z varnostnimi ukrepi, ki niso nujno zapleteni in dragi.
Projekcije kažejo na večanje deleža starega prebivalstva. Skrb za kakovost bivanja starejših mora biti torej v naši zavesti! Kakšne so rešitve?
Strokovnjakinja za arhitekturo Barbara Železnik – Bizjak opozarja, da mnogi stari ljudje bivajo sami v stanovanjih, ki so jih opremili pred mnogimi leti, z minimalnimi sredstvi. Mnogokrat tudi prenova ni izvedena z mislijo na oviranost in slabše sposobnosti. Celovita prenova je za marsikoga na videz finančno in organizacijsko nedostopna, vendar je mogoče opraviti potrebne prilagoditve. Nujno je zagotavljanje kakovostnega in varnega bivanja v lastnem domu. V bogatejših državah so nastali vzorčni projekti primerov dobre prakse. Temeljno izhodišče mora biti resolucija OZN 46/91 Principi in načela za starejše ljudi, ki poudarja pomen bivanjskih pogojev in oskrbe za starejše v petih kategorijah bivanja: neodvisnosti, sodelovanju oziroma participaciji, negi, samouresničevanju in dostojanstvu. Ključna načela so pomembna, eno od bistvenih je možnost živeti doma čim dlje, dokler gre. Tu lahko nekaj storimo tudi sami, ko smo še pri močeh; preverimo, kako varen je naš dom ter popravimo nepravilnosti!
Za stroko je odlična ideja univerzalnega oblikovanja za vse starosti, ki pomeni bivanje brez ovir, večjo dostopnost vsega potrebnega za vse starosti, tudi čutilno izboljševanje proizvodov, okolja in sistemov. Sedem ključnih načel je: lahka dostopnost, fleksibilnost rabe, dobro vidni smerniki, navodila, ničelna toleranca za napake, peresno lahka raba in ustrezne velikosti za vse starosti. Arhitektura naj bi se izogibala strogo definiranim tlorisom, težnja mora iti k fleksibilnosti, kjer se lahko tloris prilagaja individualnim potrebam tudi leta kasneje, ko moramo stanovanjski prostor prilagoditi drugače. Mnogi avtorji poudarjajo, da je cilj ohraniti občutek doma, varnosti in topline. Pri nas poleg obstoječih institucionalnih oblik počasi uvajamo manj formalne oblike bivanja starejših. V tujini so to že dobro uveljavljene različne oblike bivanja z različno stopnjo pomoči, ki jo starejši potrebujejo v načrtovanih soseskah, tudi za medgeneracijsko bivanje, za nakup ali najem. Skrb za kasnejši čas v življenju mora biti prisotna že prej!
V ta namen je študijska skupina študijskega programa Dom, kultura bivanja, oprema in prenova v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani izdala zanimivo brošuro z naslovom KAKO VAREN JE VAŠ DOM? VODNIK PO VARNEM STANOVANJU ZA STAREJŠE, v kateri so poleg nekaterih drugih pomembnih informacij navedli tudi seznam potencialno nevarnih mest in situacij v naših domovih ter predlagane izboljšave.
Odgovore na različna vprašanja na to temo bodo ponudila tudi svetovanja, ki se bodo izvajala predvidoma vsako 3. sredo v mesecu do maja 2025 v prostorih Pisarne za starejše v upravnem centru Občine Log–Dragomer, Loška cesta 12, 1358 Log pri Brezovici - 1. nadstropje, poleg ambulante.
Poslikajte prostore ali načrt, narišite preprosto skico za mesta v hiši, kjer ste ugotovili, da imate težave z dostopom, uporabnostjo prostora ali gibanjem v njem. Svetovalki boste razložili težave in skupaj boste gotovo našli primerne in varne rešitve preureditve. Včasih je rešitev preureditve za starejše zelo preprosta in ne zahteva velikih ter dragih posegov. Vabljeni, da se svetovanja udeležite in skupaj najdete rešitve, ki bodo v korist vam in vašim svojcem.
Andreja Čamernik Rampre, foto: Andreja Čamernik Rampre
