Dr. Verena Perko nam je ponovno polepšala večer s predavanjem o antiki, tokrat nas je seznanila z Iliado, zgodbami o vojni in miru. 
Homer, najverjetneje slepi potujoči pevec, rapsod, je potoval po deželi in pel epske pesmi. V svojih delih je z umetniškim genijem razkril globino človeškega življenja, odkril je občutek človečnosti  in moralne lepote. Grki so v teh delih videli sebe in jih postavili za temelj svoje kulture. Homer je tako postane izvor ne samo poezije ampak celotne grške in kasneje evropske zavesti. 

Dr. Verena Perko nam je predstavila Iliado, in opozorila, da so zgodbe v njej povezane z ženskami, boginjami in njihovimi spletkami. Spoznali smo zgodbe o Tetidi, Klitajmnestri, Ifigeniji, Heleni, vlogo boginj Eride, Here in Afrodite v trojanski vojni. 

Na svatbo Ahilovih staršev morske nimfe Tetis in kralja Peleja so povabljeni vsi bogovi, razen boginje prepira, Eride. Ta iz užaljenosti in maščevanja vrže med svate zlato jabolko z napisom »najlepša«. Boginje Hera, Atena in Afrodita se zanj sporečejo, za razsodnika pa izberejo trojanskega princa Parisa. Vsaka ga poskuša na svoj način podkupiti. Hera mu obljubi kraljestva sveta in oblast, Atena modrost in slavo, Afrodita pa najlepšo žensko na svetu in srečo v ljubezni. Paris izbere slednjo in s tem Trojancem nakoplje sovraštvo drugih dveh boginj. Afrodita kasneje svojo obljubo izpolni tako, da Parisu pomaga pri ugrabitvi lepe Helene, žene špartanskega kralja Menelaja. Slednji s svojim bratom, mikenskim kraljem Agamemnonom, zbere ogromno grško vojsko in z njo odrine proti Troji.

To je zaplet, ki pripelje do trojanskih vojn.

Že stari Grki so te zgodbe prikazali v svojih umetniških izdelkih. Navdihovale pa so tudi kasnejše evropske umetnike, npr. Rubensa, v današnjem času pa jih lahko vidimo v filmskih spektaklih.

Zgodovinsko jedro Homerjeve Iliade najdemo na hetitskih ploščah iz Bogaskeja (14. in 13. stol. Pred našim štetjem). Na njih se omenjajo imena Ahijawa (Ahajci), Attarssijas (Atreus ,oče Agamemnona).

Povezovanje antičnih mitov in njihovih upodobitev ali z njimi povezanih najdb nas navdušujejo. Zato se njenih predavanj udeležuje vedno več naših krajanov. 

Nika Gams, Društvo DVIG