Junijski dnevi so kot nalašč za ogled različnih krajev po naši domovini, prileže se seveda tudi skok na morje in morda še prvi skok v morsko  vodo. Letošnji junij vremensko sicer preizkuša naše potrpljenje in pogum, a to ni zadosten  razlog, da ne bi izvedli začrtanih ciljev.

V Društvu upokojencev Dragomer Lukovica smo se odločili, da si letos ogledamo Piranski zaliv  s plovbo po morju in udeležencem  tega dogodka  malce podrobneje predstavimo njegove lepote, kulturno dediščino, ki jo lahko opazujemo na kopnem, in še kakšno podrobnost, ki je povsem nova in za večino  neznana.

Naša obala meri nekaj več kot 45 km po dolgem, kar je po merilih mnogih držav, zlasti za  naše vzhodne sosede res malo, a je lepa in zanimiva ter tudi zaradi te majhnosti posebej privlačna. Obmorska pokrajina ponuja veliko lepih pogledov, pogled z morja na kulturne in naravne znamenitosti pa je razumljivo povsem drugačen od tistih na kopnem.

Piranski zaliv je del Tržaškega zaliva, pravzaprav največji zaliv v njem in vključuje dva večja  zaliva: Portoroškega in Sečoveljskega.

Meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško še vedno ni jasno določena ter tako vrsto let jabolko spora med državama. Toda to nas ni oviralo, da ne bi uživali med plovbo.

Prelepo sončno vreme, mirno morje in ladjica Meja, ki je zasidrana v Portorožu, je že čakala na nas. Vse našteto je zagotovilo, da bomo preživeli še en lep in zanimiv dan.

Zapluli smo proč od obale v smeri Pirana. Beli križ je z gosto poselitvijo hribčka nad morjem počival v soncu in kmalu za njim se je prikazala panorama mesta Piran. Zagotovo veste, da je bilo to mestece uvrščeno na lestvico  lepo urejenih, prijaznih in kulturno bogatih mestec v Evropi, ki jih turisti izjemno radi obiskujejo. Visoko nad morjem se je dvigovala cerkev Svetega Jurija, mi pa smo pluli dalje proti Rtu Madone in naprej proti Izoli. Pod Belvederom je prva urejena plaža, dalje Simonov zaliv, takoj za njim ostaja viden visok dimnik nekdanje tovarne Delamaris. To je še edino, kar je ostalo od nje.  Na koncu Izole se nahaja plaža pri Svetilniku. Lepo urejene površine so že v teh dneh zasedli mnogi kopalci. Temperatura morja je ta dan segla do 22 stopinj Celzija.

V daljavi se je pogled ustavil na zalivu Svetega Križa, bolj znanem kot Mesečev zaliv, saj divja plaža v njem spominja na obliko polmeseca. Občudovali smo Strunjanski klif in  hribčke nad morjem, po katerih poteka strunjanska učna pot. Mnogi med nami so jo že večkrat prehodili.

 Pred nami smo  potem uzrli Luko Koper. Kar nekaj velikih ladij je čakalo na vstop v pristanišče. Mesto se razteza  ob njej na desni strani, na levi pa nas je kapitan ladje opozoril na Gradež, Miramar in v meglici obrise Trsta. Razgled proti italijanski obali zaradi visoke vlage ni bil najboljši a lahko smo se vsaj orientirali, kje se nahaja.

Sledil je krajši odmor. Ladjo so zasidrali in imeli smo dovolj časa za druženje, pravo kosilo z morskimi dobrotami, manjkalo ni petja, glasu harmonike našega Toneta  in komentarjev o videnem.

Povratna plovba je potekala vse do Kanegre, kjer so Hrvatje  uredili veliko školjčišč, pravzaprav tik ob morski meji med državama.

Spremljala nas je jata galebov, ki so vztrajno čakali na koščke hrane, najbolj pozorni opazovalci pa  so lahko opazili kakega delfina na morski gladini. Na celini so se vrstile   plaže, kjer so se zlasti mnogi tujci  nastavljali soncu. Veliko jih je že zares uživalo tudi pri  kopanju v morju.

Nekje v sredini Piranskega zaliva je potopljena ladja Maona, dolga kakih 35 m in široka 7 m. Leži dobrih 21 m globoko in je nadvse privlačna za mnoge potapljače, saj je dobro ohranjena v globini morja. Nanjo nas je opozoril naš Joc, sicer ladijski pomočnik a tudi član našega društva, ki je predlagal to potepanje in  ga pomagal realizirati. Po dobrih štirih urah plovbe smo se vrnili na kopno in po krajšem postanku v Portorožu krenili domov. Polni vtisov, zanimivih podatkov in novih znanj smo bili udeleženci enotni v oceni, da smo skupaj preživeli lep in vsebinsko bogat četrtek.

Tudi med vožnjo je bilo veselo.  S prepevanjem smo si   krajšali čas vožnje in s klepetom obujali spomine na preživet pomorski dan.

Dragica Krašovec