Predpustni in pustni čas je v nas prebudil željo,
da pustno razigranost prenesemo tudi na našo marčevsko čajanko. V torek, 4.
marca 2025, se je tako pustnega druženja udeležilo 31 članov.
Čeprav pustna preobleka ni bila obvezna, je
večina članov svojo običajno podobo spremenila v zabavne in zanimive like. Ob
sproščenem druženju in veselju smo se seznanili tudi z nekaj zanimivostmi o izvoru in
pomenu pusta. Po podatkih iz »Slovenskega
etnološkega leksikona« pust izvira iz predkrščanske dobe kot
praznovanje slovesa od zime in prihoda pomladi ter zagotavljanja rodovitnosti. Po
izročilu so ga praznovali že Rimljani, ki so v predpomladnem času organizirali praznike šemljenja. Čeprav je Cerkev v preteklosti pustovanju nasprotovala, so
se zabave s preoblačenjem nadaljevale, številni karnevali pa so v času
renesanse postali del tradicije pred 40-dnevnim postom.
Pustni običaji se razlikujejo glede na pokrajino.
V Sloveniji so se skozi stoletja razvili raznovrstni šemski liki, kot so:
kurenti, laufarji, škoromati, mačkare, drežniški pustovi, vrbiške šjeme ter
pustne živali (kamele, rusa, košuta, piceki), ki so še danes del pustnih
karnevalov. Sprevodi in obhodi ohranjajo običaje, kot so pustno oranje in
sejanje za dobro letino ter obredni ples za debelo repo in visok lan. Med
najbolj znanimi pustnimi prireditvami pri nas so karnevali v Ptuju, Ribnici in
Cerknici.
Ne smemo pozabiti niti na pustne jedi, ki imajo
na različnih območjih poseben pomen. Med značilnimi obrednimi jedmi so svinjska
glava, repa, zelje, suho meso, žganci, flancati, ocvirkovka in krofi. Ponekod
so še v prvi polovici 20. stoletja pusta simbolično pokopali ali sežgali, danes
pa pustovanje predvsem povezuje in prinaša veselje.
Sproščeno in veselo vzdušje je zaznamovalo tudi
našo pustno čajanko, ki se je nadaljevala z rajanjem maškar. Še posebej so
navdušili »nune« in »župnik«, ki je celo pripravil hudomušno pustno pridigo. »Hudičevke«
so poskrbele za nagajivo vzdušje, »botra Pehta« nas je razveselila s svojimi
»zdravilnimi kapljicami«. »Zima« je z zadnjo snežinko naredila prostor
razigranim "cvetlicam", med katerimi so se potikali tudi »klovni«, »hipiji«,
»miška«, »ribič« in »gusarka«, z nami se je kulturno zabaval tudi »zapornik«.
Dogajanje so pod drobnogled vzeli naši »civilni« obiskovalci, ki so se ob vsem
skupaj očitno odlično zabavali.
Ob čaju, kapljici rujnega, ocvirkovki in krofih
ter ob odlični glasbi (za katero je spet poskrbel »župnik« Andrej) se je naše
pustovanje zaključilo s pozitivnimi vtisi, ki nam bodo ostali v lepem spominu.
Kdo ve, morda pa bo naslednje pustovanje še boljše ...
Damijana T.



