Vanj nas je popeljal naš sokrajan dr. Jure Zupan na predavanju Črne luknje – njihovo rojstvo, življenjska pot in razpad v naši osnovni šoli. Predavanje je sovpadlo z objavo prve fotografije črne luknje.
Članice bralnega krožka DVIG in ljubitelji slovenske beseda poznamo dr. Jureta Zupana kot avtorja prvega slovenskega pomenskega slovarja Pomenska mreža slovenskih glagolov, ki nam ga je predstavil pred nekaj leti.
Na tokratnem predavanju o črnih luknjah nas je popeljal v povsem drugačen svet – v svet astrofizike. Kot je povedal, je na našo prošnjo dva meseca pripravljal predavanje ne kot fizik, ampak kot naš sokrajan v želji, da nam na čim bolj preprost način predstavi in približa to zahtevno področje.
Predstavil nam je različne raziskovalce, ki so bistveno prispevali k razumevanju in razlagi črnih lukenj in opisu vesolja. V dobri uri nam je na poljuden način podal razlago o življenjski poti črnih lukenj: kaj so oz. naj bi bile, kako nastanejo in razpadejo. Predstavil nam je Einsteinov koncept 4-dimenzionalnega vesolja kot skupka, ki se imenuje prostor-čas, v katerem igrajo črne luknje eno bistvenih vlog. Opisal je lastnosti črnih lukenj in vesolja, kot izhaja iz Einsteinove splošne teorije relativnosti (grafična predstavitev vesolja, črta obzorja dogodkov, vzporedna vesolja in črvine). Pokazal nam je tudi 2-minuten film, ki prikazuje simulacijo razpada črne luknje, ki bi se v prihodnosti lahko zgodil. Simulacija je bila prikazana leta 2015 ob proslavi 100-letnice Einsteinove splošne relativnostne teorije. Predavanje je začel z novico, ki je prav na ta dan obkrožila znanstveni svet: astrofizikom je uspelo posneti prvo fotografijo črne luknje. Že naslednji dan smo si lahko fotografijo črne luknje ogledali v Delu in to tako, kot bi jo videli, če bi se znašli kot opazovalci blizu nje (vse dosedanje so bile računalniške simulacije), in prebrali, da je to je fotografija, »o kateri je sanjal Einstein vse življenje«.

Predavanje je privabilo veliko ljudi, povsem smo napolnili kemijsko učilnico, kar je nekaj posebnega za naše okolje. Druga posebnost je ta, da je bilo med poslušalci 63 odstotkov moških in tretja: veliko vprašanj po predavanju, največ o Einsteinovem konceptu prostor- čas. Poslušalci so bili zelo zadovoljni, tako s predavanjem kot z dogovori. V evalvacijskem vprašalniku so izrazili željo, da bi tudi v prihodnje organizirali podobna predavanja.
No, moram povedati, da sama še zdaleč nisem razumela »preprostih« enačb, tako kot mnogi razpravljavci, sem pa vsekakor dobila vpogled v neizmernost našega vesolja, v modrosti naših predhodnikov, ki so se lotevali enakih vprašanj kot danes ob bistveno drugačnih pogojih, in nekatere stvari sem celo razumela, mogoče po svoje, ampak vendarle: da imamo bele luknje, ki bi lahko bile vir vsega, kar se dogaja v vesoljih, da iz črne luknje ni vrnitve niti za svetlobo, da bi tudi naša zemlja lahko postala črna luknja, če bi jo pomanjšali na 18 milimetrov (t. im. Schwarzschildov radius), da imamo več vesolj, med katerimi ni mogoče prehajati, razen …
Poljudno predavanje o tako zahtevni snovi ni enostavno, zato smo dr. Zupanu kot sokrajanu še posebej hvaležni. Verjamem, da ga bomo lahko nagovorili, da pride še kdaj med nas.

Olga Drofenik