Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia predpisuje odstranjevanje škodljivih rastlin s koreninami vred ali pa odstranjevanje nadzemnega dela tako, da se rastlina ne obraste več ter da se prepreči cvetenje in semenjenje. Za zatiranje morajo poskrbeti lastniki zemljišč sami. Občino je k odstranjevanju z odločbo pozvala Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Da bi preprečili širjenje ambrozije, je uprava pozvala k odstranjevanju te rastline ob robovih javnih cest in poti ter na vseh drugih javnih površinah. Ukrepe za preprečevanje je treba izvajati do konca septembra.

Ambrozijo uničujemo mehansko, kemično ali z obdelavo tal pri površinah, ki se običajno obdelujejo. Manjše populacije je priporočljivo izpuliti v stadiju, ko so rastline visoke od 10 do 20 cm. Takrat je mogoč dober in hiter oprijem, koreninski sistem pa še ni tako močno razvit, da bi rastlina pri puljenju nudila velik odpor in se odtrgala pri koreninskem vratu. Priporočena je uporaba rokavic in v primeru cvetenja tudi zaščitne maske, da pri občutljivih ljudeh ne pride do draženja kože in dihal.

Ambrozija – zdravstvene težave in gospodarska škoda

Pelinolistna ambrozija je enoletnica, ki zraste do približno enega metra, lahko pa tudi do metra in pol. Steblo je pokončno, razvejeno in poraslo z gostimi dlačicami, cvetovi pa rastejo v obliki grozdastega socvetja na vrhu stebla in stranskih vej. Ena rastlina lahko na leto proizvede tudi do 80.000 semen, ki v tleh ostanejo kaljiva kar 20 let, ter nekaj milijonov pelodnih zrn, katerih koncentracija je največja v krogu enega kilometra okrog rastline.

Ambrozija je trdovraten plevel, katerega pelod je eden od najmočnejših znanih alergenov. Cvetni prah ambrozije spada med najpogostejše povzročitelje senenega nahoda, alergičnega rinitisa, alergija na ambrozijo pogosto povzroča hude simptome, podobne astmi. Seme rastline pa lahko ob stiku povzroči tudi dermatitis.

Poleg škodljivega učinka na zdravje ljudi ambrozija povzroča precejšnjo gospodarsko škodo, saj rastlinam v posevku odvzema prostor, svetlobo, hranilne snovi in vodo, zmanjšuje pridelek, hkrati pa otežuje nekatera kmetijska dela in spravilo.

V Sloveniji je bila pred desetimi leti ta vrsta komaj opazna, v zadnjih petih letih pa se je razširila po celotnem ozemlju države. Ambrozija je predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin, najpogosteje se razrašča ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih njivah. V severovzhodni Sloveniji je največ raste na območju Pomurja, v Vipavski dolini ter na ilirskobistriškem območju in v slovenski Istri pa se je razširila že na okrog 40 odstotkov kmetijskih površin.

V. L., foto: V. L.