Rak ni ena sama bolezen, temveč skupno ime za več kot 200 različnih oblik. Kar 10 % vseh rakov predstavljajo rakave bolezni prebavil, med katerimi so najpogostejši rak debelega črevesa in danke, vse bolj pa strokovnjake skrbi tudi porast raka trebušne slinavke. Med rake prebavil uvrščamo še raka želodca, jeter, požiralnika, žolča in žolčnih vodov ter redkeje tudi tankega črevesa.

Zdravnica Marija Ignjatović, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana pojasnjuje, da rak nastane, ko celice uidejo nadzoru nad delitvijo in se začnejo nenadzorovano razmnoževati. Vzroki so različni – od dejavnikov življenjskega sloga do genetike. Pomembno vlogo pri odkrivanju raka imajo presejalni programi, kot je program SVIT, a je kljub temu veliko odvisno tudi od nas samih – da prepoznamo zgodnje znake bolezni in poiščemo pomoč.

Zgodnji znaki raka prebavil so pogosto neopazni ali nespecifični, zato jih velikokrat spregledamo ali pripišemo manj resnim težavam. Mednje sodijo težave s prebavo, nenadna izguba teže, spremembe v črevesnih navadah, oteklina ali bolečina v trebuhu, kri v blatu ali bruhanje.

Pomembno je, da ob vztrajanju ali poslabšanju teh simptomov poiščemo zdravniško pomoč, saj pravočasna diagnoza lahko reši življenje.

Dostopnost do osebnega zdravnika in njegova pozornost do zdravstvene zgodovine sta ključna za pravočasno prepoznavo opozorilnih znakov. Pogosto pa rak prebavil ni prva misel zdravnikov, ki niso specializirani za onkologijo, zato se simptomi, kot so zgaga, zgodnja sitost ali nespecifična bolečina, pripišejo manj nevarnim vzrokom. Edini znak, ki običajno hitro pritegne pozornost, je kri v blatu, ostale simptome pa je treba jemati resno in jih ne ignorirati.

Diagnostika raka prebavil se začne z zbiranjem podrobne anamneze, kliničnim pregledom in osnovnimi laboratorijskimi testi, ki pa so lahko normalni tudi ob prisotnosti bolezni. Zato sledijo specializirane preiskave, kot so gastroskopija, kolonoskopija ali endo-ultrazvok, odvisno od lokacije težav. Če se odkrije tvorba, se opravi biopsija, na podlagi katere patolog postavi natančno diagnozo. Nato sledi ocena razširjenosti bolezni z dodatnimi slikovnimi preiskavami, kot so CT, MRI ali PET. Izvidi se obravnavajo v multidisciplinarnem konziliju, kjer strokovnjaki uskladijo najboljši načrt.

Kadar je bolezen omejena, se najprej preverja možnost operativne odstranitve tumorja, sicer sledi sistemsko zdravljenje. Pri tem se zdravljenje prilagodi vsakemu bolniku posebej – glede na njegovo zdravstveno stanje, pridružene bolezni, življenjski slog in podporno okolje.

»Rak je za posameznika izjemno težka preizkušnja, zato je pomembna celostna obravnava – tudi psihološka in prehranska podpora,« poudarja dr. Ignjatović.

Celoten prispevek o tem, kako poteka pot bolnika od diagnoze do zdravljenja, si lahko preberete v članku Ta (grdi) rak – Od diagnoze do zdravljenja, ki je objavljen v glasilu Koloskop – Poletje 2025 ali na spletni strani Združenja bolnikov z rakom prebavil .

Zdravnica Marija Ignjatović, dr. med., je temo predstavila na izobraževalno-družabnem dogodku

ONKRAJ OBZORJA – Jadranje skozi izzive življenja z rakom, ki ga organizira združenje EuropaColon Slovenija za bolnike z raki prebavil, njihove svojce, zdravstvene delavce in prostovoljce. Dogodki so brezplačni in namenjeni podpori, izmenjavi izkušenj ter širjenju znanja.

Srčno vabljeni, da se nam pridružite na naslednjem srečanju – skupaj zmoremo več!

Naročite se na brezplačne e-novice, da ne zamudite vabil na prihodnje dogodke.

www.europacolon.si