Rak jetrnih celic (hepatocelični rak ali krajše HCC) je maligna oziroma rakava bolezen jetrnih celic. Je najpogostejši primarni rak jeter, ki v 85 odstotkih vznikne v predhodno okvarjenih jetrih. Moški zbolijo približno trikrat pogosteje kot ženske. Rak jetrnih celic je pogost, saj je v svetovnem merilu šesti najpogostejši rak in tretji najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. V Sloveniji za njim vsako leto na novo zboli približno dvesto bolnikov, pojavnost te bolezni pa narašča.

Dejavniki tveganja

Najpomembnejši dejavniki tveganja za raka jetrnih celic so:

• kronična okužba z virusoma hepatitisa B in C,
• sočasna okužba z virusom hepatitisa D,
• strupene snovi iz okolja (aflatoksin B1, oreščki palme areka, prekomeren vnos železa pri dovzetnih posameznikih, onesnaženje vode s strupi v ruralnih območjih, predvsem na Daljnem vzhodu),
• prekomerno uživanje alkohola, kajenje,
• metabolni sindrom (z metabolnim sindromom povezana nealkoholna bolezen jeter, nealkoholni steatohepatitis),
• sladkorna bolezen,
• debelost.

Sam rak jetrnih celic ni dedna bolezen, a se pogosteje pojavlja pri ljudeh, ki imajo določene dedne bolezni, denimo hemokromatozo ali von Gierkejevo bolezen.

Če pri nekom ugotovimo kronični virusni hepatitis, kronično jetrno bolezen iz katerega koli vzroka ali metabolni sindrom, je smiselno, da takega pacienta redno vodi gastroenterolog, ki ga bo tudi pravočasno napotil na ustrezne dodatne preiskave za zgodnje odkrivanje raka jetrnih celic.

Kako lahko preprečimo nastanek raka jetrnih celic?

Z zdravim načinom življenja lahko zmanjšamo možnost nastanka raka jetrnih celic. V raziskavah je bilo dokazano, da telesna aktivnost, redno uživanje kave, uživanje belega mesa in rib, omega-3 maščobnih kislin in vitamina E ter izogibanje rdečemu mesu zmanjšujejo tveganje za nastanek raka jetrnih celic.

Na katere simptome naj bomo pozorni?

Rak jetrnih celic je ozdravljiv, če je odkrit v zgodnjih stadijih, ko je bolezen omejena samo na jetra. Prav zato je nadvse pomembno, da bolezen odkrijemo v čim zgodnejših stadijih.

Simptomi raka jetrnih celic so številni in dokaj nespecifični. Med najpogostejše simptome spadajo:

• bolečine v trebuhu,
• občutek tiščanja pod desnim rebrnim lokom,
• sivo blato, zelo temen urin,
• zatekanje trebuha in okončin,
• izguba apetita in hujšanje,
• utrujenost, šibkost,
• slabost, bruhanje,
• zlatenica,
• vročina in drugi.

Vsi našteti simptomi se lahko pojavijo tudi pri nekaterih drugih bolezenskih stanjih v prebavilih in drugih organih. Vsekakor pa velja, da če pri sebi opazite katerega koli izmed zgoraj naštetih simptomov, čim prej obiščite izbranega zdravnika. Vaš zdravnik bo opravil prvo diagnostiko in vas bo po potrebi usmeril na dodatne preiskave ali na specialistično obravnavo.

Zdravnik najprej opravi pogovor z bolnikom, kjer si z usmerjenimi vprašanji poskusi ustvariti delovno diagnozo. Nato opravi telesni pregled, kjer išče morebitna bolezenska odstopanja (zlatenica, povečana jetra, prisotnost proste tekočine v trebuhu, oslabelost mišičja, otekanje okončin). V nadaljevanju po potrebi bolnika naroči na laboratorijske preiskave in na slikovno diagnostiko.

Zdravljenje

Vsaka diagnoza rakave bolezni je psihološko obremenjujoča. Tudi zato je vsekakor priporočljivo, da bolnika že na prvem pregledu spremlja svojec ali nekdo, ki mu zaupa in mu je blizu. Informacij je namreč zelo veliko, poleg tega bolniki pogosto pozabijo, kaj so želeli vprašati. V takem primeru so spremljevalci zelo dragoceni, saj tudi oni lahko zdravnika sprašujejo, kar jih zanima v povezavi z boleznijo in zdravljenjem. Priporočljivo je tudi, da si bolniki zapišejo vprašanja za zdravnika, da jih ne pozabijo.

Zdravljenje raka jetrnih celic delimo na kurativno (tu je cilj ozdravitev bolnika) in paliativno (z namenom podaljševanja življenja in izboljšanja kakovosti bolnikovega življenja). Kurativni pristop je kirurški in lokoablativni (radiofrekvenčna in mikrovalovna ablacija, ki sta posega, pri katerih bolniku v splošni anesteziji preko trebušne stene v tumor vstavijo sondo in ga skušajo z visoko temperaturo uničiti)

Paliativni pristopi k zdravljenju:

a) transarterijska kemoebmolizacija (TACE) – poseg, pri katerem bolniku preko dimeljske arterije najprej uvedemo mikrokateter v jetra, nato v tumor pod nadzorom računalniškega tomografa (CT) vbrizgamo delce, ki zaprejo žilo, ki prehranjujejo tumor, in iz katerih se hkrati sprošča citostatik,

b) transarterijska radioembolizacija (TARE) – poseg, pri katerem bolniku preko dimeljske arterije uvedemo v jetra kateter in v tumor pod nadzorom računalniškega tomografa (CT) vbrizgamo radioaktivno zdravilo, ki nato s pomočjo sevanja tumor uniči,

c) obsevanje tumorja,

d) sistemsko zdravljenje (opisano podrobneje v nadaljevanju),

e) paliativno podporno zdravljenje – bolniku lajšamo težave, ki nastanejo zaradi rakave bolezni. Te težave se izražajo predvsem kot bolečine, slabost, nespečnost in podobno.

Sistemsko zdravljenje

Za sistemsko zdravljenje bolnikov z rakom jetrnih celic je na voljo zdravljenje z imunoterapijo in s tarčnimi zdravili. Imunoterapija je nov način zdravljenja raka, ki je svoj preboj dosegel v zadnjih letih. Z imunoterapijo poimenujemo več skupin zdravil, ki na različne načine spodbudijo bolnikovo telo, da z lastnim obrambnim sistemom napade in uničuje rakave celice. To lahko poteka na različnih nivojih in na načine, ki učinkovito uničujejo rakave celice.

V zdravljenju napredovalega raka jetrnih celic lahko uporabljamo kombinacijo imunoterapije in tarčnega zdravljenja. Bolnike lahko zdravimo tudi s kombinacijo dveh zdravil iz skupine imunoterapevtikov ali pa samo z enim. Zdravljenju z enim samim zdravilom rečemo monoterapija, a se zanjo odločimo redkeje. Praviloma se zanjo odločimo v poznejših redih zdravljenja, če bolnika predhodno še nismo zdravili z imunoterapijo.

Kadar bolniki niso kandidati za zdravljenje z imunoterapijo, razmislimo o uvedbi tarčnih zdravil. Zdravljenje s tarčnimi zdravili poteka ambulantno (bolnik terapijo jemlje doma), kontrole v ambulanti so ob pričetku vsakega cikla zdravljenja (cikel je enkrat mesečno). Bolnike zdravimo, dokler ne pride do radiološkega napredovanja bolezni, ki ga potrdimo s kontrolno radiološko preiskavo, ali do kliničnega napredovanja, ki se navzven pokaže kot poslabšanje splošnega stanja telesne zmogljivosti ali poslabšanja predobstoječe jetrne ciroze.

Prehrana med zdravljenjem

Bolnikom z rakom priporočamo zdravo in uravnoteženo prehrano, ki je prilagojena povečanim potrebam po energiji in beljakovinah. Da se lahko telo bori proti bolezni, potrebuje namreč več energije in beljakovin. Beljakovine so pomembne zato, ker so vir aminokislin, ki preprečujejo povečano razgradnjo mišic in so nujne za dobro delovanje imunskega sistema. Dokazano je, da dodatek beljakovin omogoča hitrejše celjenje tkiv in preprečuje okužbe po operaciji, kemoterapiji ali po obsevanju. Bolnik z rakom potrebuje na dan od 1,2 do 2 grama beljakovin na kilogram telesne teže, kar je več, kot so splošna priporočila za vnos beljakovin pri zdravih ljudeh.

Članek je povezet po brošuri Rak jetrnih celic, ki sta jo napisala prof. dr. Janja Ocvirk in Gašper Boltežar, izdalo pa Združenje EuropaColon Slovenija. Brošuro najdete na www.europacolon.si/publikacije.