Kaj pa naša vsakodnevna rutina, drobni trenutki, za katere si tako radi vzamemo čas, če je le mogoče? To so tiste stvari, ki jih zjutraj naredimo še napol speči; zame je to kozarec svežega pomarančnega soka, za drugega kava, pa priljubljeni zajtrk, v priljubljenem kotičku svojega doma. Zame temu sledi branje novic ali e-pošte, morda pogovor s kom, spet drugi morajo takoj odhiteti že v službo. In popoldan sprehod v naravi, ki ga nekateri opravijo že zjutraj sami, ali prijateljem, partnerjem, štirinožnim ljubljenčkom,...nato je tu še naša najljubša oblika že omenjene vsakodnevne telesne vadbe. Vse te in še mnoge rutine, ki so na videz malo dolgočasne, če jih ponavljamo vsak dan, pomembno govorijo o tem kdo smo, kaj nam je pomembno, kakšne so naše navade in hobiji, ki so sestavni del naših osebnosti. Človek, ki živi sam, jih je morda nekoliko naveličan, a mu lahko bistveno pomagajo k vzdrževanju duševnega zdravja. Kot tudi drugi majhni vsakodnevni rituali, ki jih je vnesel v svoje življenje in so mu pomembni, ter mu življenje pomagajo osmisliti še posebej če je v obdobju, ko ima dovolj prostega časa zase. Ob zimskih večerih je to za nekoga lahko prižig sveče, nad katero izpareva naše najljubše eterično olje, medtem ko s šalico vročega čaja v eni roki, držimo knjigo in beremo, pišemo ali gledamo televizijo. To na nas vpliva blagodejno, kajti ogenj in prijetni vonji nam dajejo poseben občutek toplote in domačnosti, ki nas navdaja s prijetnimi občutji. Za nekoga je to seveda lahko kaj čisto drugega, njegovega!
Ali razmišljamo kako bi bilo brez teh majhnih trenutkov, ki nas definirajo, če bi nam jih nekdo vzel? Po navadi šele takrat, ko jih dejansko izgubimo! Prezaposlena mama, ki mora skorajda pozabiti na svoje potrebe in daje v ospredje potrebe svojih otrok in moža/partnerja, bi vse dala, da bi lahko vsaj en trenutek posvetila takšni rutini (npr. miren zajtrk na sončnem balkonu, ob katerem bi prelistala svojo najljubšo revijo), a ji to ne uspe. Zato ni za omalovaževati majhnih, a vsakodnevnih rutin, ki so sestavni del nas, kot oseb in so pri vsakem človeku drugačne, glede na njegov način življenja, prioritete in zanimanja. Te rutine nam dajo vedeti kdo smo, kaj nam je pomembno in nam dajejo občutek lastne vrednosti, zato, če jih opustimo, hkrati opuščamo tudi skrb za svoje dobro počutje. Za omenjeno mamo, da ne izgori ob nenehnem zadovoljevanju potreb drugih, ki potrebujejo njeno skrb, je pomembno, da lahko vsaj občasno izpelje kakšno svojih rutin in se tako posveti sebi, ter s tem ohrani stik s svojim jazom in ga neguje; pa naj si bo to s sprehodom, kjer bo uživala v samoti in tišini, ki jo bo obdajala, ob svoji priljubljeni vadbi, morda na samem ali v skupini, branjem priljubljene revije, ali pet minut na sončnem balkonu.
Skrb zase sestavljajo seveda tudi nam manj prijetna opravila, kot so nega telesa, čiščenje, konec koncev tudi vsakodnevna skrb za naše hišne ljubljenčke ali cvetlice in zelenje, ki ga imamo v našem domu...a o pomenu teh kdaj drugič.
Za Društvo Sinergija Ljubljana:
mag. Klementina Sambolič,
magistra znanosti, zakonske in družinske terapije
