V naši duševnosti se skriva ključ, ki nam omogoča, da izberemo svojo pot iz neprijetne situacije. Jo doživimo kot preizkušnjo in izziv ali kot nepremagljivo oviro.
Združenje za boj proti rakom prebavil EuropaColon Slovenija je v maju organiziralo brezplačno spletno predavanje s strokovnjakinjo, dr. Vesno Radonjić Miholič, upokojeno specialistko klinične psihologije.
V življenju gredo naše poti včasih po senčnih, drugič po sončnih straneh. Trudimo se, da bi bili samostojni, neodvisni, svobodni in bi obvladovali svoje življenje. A včasih se zgodijo nepredvidljivi dogodki, ko se soočimo z boleznijo – lastno ali bližnjega – in gredo stvari mimo naše volje. Takrat je še toliko bolj pomembno, da se zavedamo, da smo na svet prinesli tudi dragoceno doto, vir moči, ki ji pravimo: ljubezen do življenja.
Pogum za soočanje z rakom
Odnos do raka si oblikujemo na osnovi informacij, ki jih pridobimo in izkušenj z obolelimi. Ko sami zbolimo, vsa dotedanja znanja, spoznanja, izkušnje ponovno privrejo na dan, a jih praviloma vidimo v drugačni luči, saj jih podoživljamo pod močnim čustvenim nabojem. Potrebna je velika mera poguma in čas za obvladovanje nove situacije.
Podoba resničnosti se zamegli in vprašaš se: Ali je to še moje življenje? Če kdaj, je sedaj čas za soočenje s samim seboj. Pomembno je, da smo pozorni, naklonjeni in prijazni do sebe. Kdo sem? Kaj je zame pomembno? Kaj doživljam? Kaj potrebujem? Kako naprej?
Ko se soočimo z rakom, se soočimo tudi s strahom, ki ga imamo vsi – z minljivostjo. Proces razumevanja bolezni je dolgotrajen, naporen in boleč. V nekem trenutku pa se vzbudi tudi upanje, ki je znak odločitve za življenje.
V vsakem trenutku se je dobro zavedati, da smo mi mnogo več, kot bolezen sama. Pomembno je, da se zavedamo, kaj čutimo, kaj potrebujemo, kaj si želimo in da poiščemo tiste stvari, ki nas bodo krepile, nam dale moč, da bomo lažje in bolj polno živeli.
Smo edinstveni, vsak od nas na svoj način doživlja, vidi dogodke, in jih vgrajuje v svojo zgodbo. Vsak se z boleznijo sooča na svoj način in s svojim tempom. Ne moremo vedno vplivati na vse, kar se nam dogaja, vedno pa lahko izberemo način, kako bomo situacijo videli, presojali in se z njo spoprijemali.
Med boleznijo se spreminja tudi naša duševnost. Postaja lahko naša zaveznica, ko iščemo in preizkušamo svoje poti, zatočišče, vir moči, da vztrajamo in ustvarjamo življenje med, ob in po bolezni.
Naša duševnost skriva neprecenljive zaklade: sposobnosti, naš značaj, spomin, sanjarjenje, znanja, razumevanje, čustvovanje, sposobnost presoje, izbire in odločanja, …. Vse to nas ustvarja neponovljive, enkratne, dragocene.


dr. Vesna Radonjić Miholič je upokojena klinična psihologinja. Bila je sodelavka rehabilitacijskih timov na Inštitutu Republike Slovenije za rehabilitacijo, sodelovala pa je tudi na Oddelku za psihoonkologijo Onkološkega inštituta v Ljubljani. Njeno delo je obsegalo klinično psihološko delo z bolniki, njihovimi svojci, raziskovalno in pedagoško delo. Posebno pozornost je vseskozi namenjala sodelovanju v različnih društvih za samopomoč.
Posnetek predavanja je na ogled na spletni strani združenja EuropaColon Slovenija TUKAJ
Vabljeni k ogledu.





